Vladimir Skrbinšek: Razlika med redakcijama

Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
 
(18 vmesnih redakcij 3 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 1: Vrstica 1:
[[Kategorija:Ustvarjalci|Skrbinšek, Vladimir]][[Kategorija:Umetniški vodje|Skrbinšek,Vladimir]]
[[Kategorija:Ustvarjalci|Skrbinšek, Vladimir]][[Kategorija:Umetniški vodje|Skrbinšek,Vladimir]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Skrbinšek, Vladimir]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Skrbinšek, Vladimir]]
<div style="float: right">[[Slika:Vladimir_skrbinšek_foto_Danilo_Škofič_arhiv_SLOGI.jpg|Foto: Danilo Škofič, arhiv SLOGI]]</div>
==Življenjepis==
==Življenjepis==
Igralec in režiser Vladimir Skrbinšek se je rodil v Ljubljani, 2. oktobra 1902. Študiral je na Tehnični fakulteti v Ljubljani, nato pa se zaposlil pri železnici. Kot član potujoče igralske družine je nastopal po Jugoslaviji, se leta 1925 ustalil v Splitu in pod vodstvom [[Rade Pregarc|Rada Pregarca]], režiserja splitskega Narodnega gledališča za Dalmacijo, dosegel prva umetniška vrhunca v igralskem razvoju z vlogama Gregersa Werleja (H. Ibsen, Divja raca) in Ivolgina (F. M. Dostojevski-B. V. Putjata, Idiot). Leta 1927 je s Pregarcem prišel v [[SNG Maribor|mariborsko gledališče]] in tam igral (razen med leti 1935 in 1938, ko je igral v Skopju) do druge svetovne vojne.
Po nemški zasedbi Maribora je odšel v [[SNG Drama Ljubljana|ljubljansko Dramo]], kjer je ustvaril več vrhunskih vlog, se za tri leta vrnil v Maribor kot igralec in režiser, po letu 1960 pa igral in režiral tudi v [[MGL]].
Veljal je za mojstrskega igralca, ki je vloge nadzoroval z razumom in iz natančno razčlenjenih literarnih predlog ustvarjal razgibane, poglobljene, trdne odrske podobe ter se približal kritičnemu realizmu in moderni igri. Nastopal je tudi v operetah in operah in jih sam tudi režiral.
Pogosto je režiral Shawova dela in v njih igral glavne vloge, režiral pa tudi drame slovenskih dramatikov. V Mariboru je imel pred drugo svetovno vojno tudi dramsko šolo, kasneje je vodil tudi igralsko družino na Radiu Ljubljana ter prepričljivo poustvarjal vloge v radijskih in TV-igrah in sodeloval pri filmu.
Za svoje delo je leta 1971 prejel [[Borštnikov prstan]].
Umrl je 1. 9. 1987 v Ljubljani.
==Vloge v gledališču==
==Vloge v gledališču==
==Vloge na radiu==
 
{{#dynamic_content:rep | person | 9208 | roles}}
 
==Režije==
{{#dynamic_content:rep | person | 9208 | directings}}
 
==Vloge na filmu in TV==
==Vloge na filmu in TV==
*1979 Saje; ''Krč'', r. [[Božo Šprajc]], Viba film Ljubljana
*1979 Saje; ''Krč'', r. [[Božo Šprajc]], Viba film Ljubljana
*1967 Ivan Cankar; ''Podobe iz sanj'', r. Vojko Duletič, Viba film - Ljubljana
*1966 Ivan Tavčar; ''Amandus'', r. France Štiglic, Viba film - Ljubljana
*1964 Dahling; ''Zarota'', r. Franci Križaj, Viba film Ljubljana
*1964 Dahling; ''Zarota'', r. Franci Križaj, Viba film Ljubljana
*1963 Karničnik; ''Samorastniki'', r. [[Igor Pretnar]], Triglav film Ljubljana
*1963 Karničnik; ''Samorastniki'', r. [[Igor Pretnar]], Triglav film Ljubljana
*1961 Brglez; ''Družinski dnevnik'', r. [[Jože Gale]], Viba film Ljubljana
*1961 Brglez; ''Družinski dnevnik'', r. [[Jože Gale]], Viba film Ljubljana
*1961 Poročnik SS; ''Balada o trobenti in oblaku'', r. [[France Štiglic]], Triglav film Ljubljana
*1961 Poročnik SS; ''Balada o trobenti in oblaku'', r. France Štiglic, Triglav film Ljubljana
*1953 Tine pl. Mali; ''Jara gospoda'', r. [[Bojan Stupica]], Triglav film Ljubljana
*1953 Tine pl. Mali; ''Jara gospoda'', r. [[Bojan Stupica]], Triglav film Ljubljana
*1952 Trinkhaus; ''Svet na Kajžarju'', r. France Štiglic, Triglav film, Ljubljana
*1952 Trinkhaus; ''Svet na Kajžarju'', r. France Štiglic, Triglav film, Ljubljana
*1951 Schmiedke; ''Trst'', r. France Štiglic, Triglav film, Ljubljana
*1951 Schmiedke; ''Trst'', r. France Štiglic, Triglav film, Ljubljana
==Režije==
*1983 George Bernard Shaw ''Pigmalion'', [[MGL]]


==Nagrade==
==Nagrade==
==Literatura==
*1965 [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|Prešernova nagrada]] za igralski in umetniški opus v letu 1964
*1971 [[Borštnikov prstan]]
*1961 [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|Prešernova nagrada]] za umetniške storitve v dramski igri
 
==Viri in literatura==
*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
*Filmografija slovenskih celovečernih filmov 1931-1993,  Izdajatelj: Slovenski gledališki in filmski muzej Ljubljana, urednica Silva Furlan; Ljubljana 1994
*Filmografija slovenskih celovečernih filmov 1931-1993,  Izdajatelj: Slovenski gledališki in filmski muzej Ljubljana, urednica Silva Furlan; Ljubljana 1994
*Wikipedia
==Zunanje povezave==
==Zunanje povezave==
*[http://repertoar.sigledal.org/razstava/prejemnice-in-prejemniki-borstnikovega-prstana E-Razstava Prejemnice in prejemniki Borštnikovega prstana (1970–2014) - www.sigledal.org]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/razgledi-in-razmisleki/174365149 Prva dobitnika Borštnikovega prstana - Elvira Kralj in Vladimir Skrbinšek, oddaja Razgledi in razmisleki, 15.10.2015]

Trenutna redakcija s časom 08:46, 14. avgust 2017

Foto: Danilo Škofič, arhiv SLOGI

Življenjepis

Igralec in režiser Vladimir Skrbinšek se je rodil v Ljubljani, 2. oktobra 1902. Študiral je na Tehnični fakulteti v Ljubljani, nato pa se zaposlil pri železnici. Kot član potujoče igralske družine je nastopal po Jugoslaviji, se leta 1925 ustalil v Splitu in pod vodstvom Rada Pregarca, režiserja splitskega Narodnega gledališča za Dalmacijo, dosegel prva umetniška vrhunca v igralskem razvoju z vlogama Gregersa Werleja (H. Ibsen, Divja raca) in Ivolgina (F. M. Dostojevski-B. V. Putjata, Idiot). Leta 1927 je s Pregarcem prišel v mariborsko gledališče in tam igral (razen med leti 1935 in 1938, ko je igral v Skopju) do druge svetovne vojne.

Po nemški zasedbi Maribora je odšel v ljubljansko Dramo, kjer je ustvaril več vrhunskih vlog, se za tri leta vrnil v Maribor kot igralec in režiser, po letu 1960 pa igral in režiral tudi v MGL.

Veljal je za mojstrskega igralca, ki je vloge nadzoroval z razumom in iz natančno razčlenjenih literarnih predlog ustvarjal razgibane, poglobljene, trdne odrske podobe ter se približal kritičnemu realizmu in moderni igri. Nastopal je tudi v operetah in operah in jih sam tudi režiral.

Pogosto je režiral Shawova dela in v njih igral glavne vloge, režiral pa tudi drame slovenskih dramatikov. V Mariboru je imel pred drugo svetovno vojno tudi dramsko šolo, kasneje je vodil tudi igralsko družino na Radiu Ljubljana ter prepričljivo poustvarjal vloge v radijskih in TV-igrah in sodeloval pri filmu.

Za svoje delo je leta 1971 prejel Borštnikov prstan.

Umrl je 1. 9. 1987 v Ljubljani.

Vloge v gledališču

Režije

Vloge na filmu in TV

  • 1979 Saje; Krč, r. Božo Šprajc, Viba film Ljubljana
  • 1967 Ivan Cankar; Podobe iz sanj, r. Vojko Duletič, Viba film - Ljubljana
  • 1966 Ivan Tavčar; Amandus, r. France Štiglic, Viba film - Ljubljana
  • 1964 Dahling; Zarota, r. Franci Križaj, Viba film Ljubljana
  • 1963 Karničnik; Samorastniki, r. Igor Pretnar, Triglav film Ljubljana
  • 1961 Brglez; Družinski dnevnik, r. Jože Gale, Viba film Ljubljana
  • 1961 Poročnik SS; Balada o trobenti in oblaku, r. France Štiglic, Triglav film Ljubljana
  • 1953 Tine pl. Mali; Jara gospoda, r. Bojan Stupica, Triglav film Ljubljana
  • 1952 Trinkhaus; Svet na Kajžarju, r. France Štiglic, Triglav film, Ljubljana
  • 1951 Schmiedke; Trst, r. France Štiglic, Triglav film, Ljubljana

Nagrade

Viri in literatura

  • Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
  • Filmografija slovenskih celovečernih filmov 1931-1993, Izdajatelj: Slovenski gledališki in filmski muzej Ljubljana, urednica Silva Furlan; Ljubljana 1994
  • Wikipedia

Zunanje povezave