Milena Morača: Razlika med redakcijama

Vrstica 3: Vrstica 3:


==Življenjepis==  
==Življenjepis==  
Milena Morača je slovenska sopranistka bosanskega rodu, ki se je rodila 20. decembra 1954 v Banjaluki. Vpisala se je na Srednjo glasbeno šolo v Banjaluki, v oddelek za teoretske predmete ter solopetje. Zaradi izjemnih višin in prirojene gibkosti glasu jo je profesorica Julija Pejnović usmerila k petju najvišjih sopranskih vlog. Po diplomi na Srednji šoli se je v Zagrebu vpisala na Akademijo za glasbo, vendar tam študija ni zaključila, temveč je študij nadaljevala v Ljubljani pri profesorici Ondini Otti Klasinc. Ta jo je tudi spodbudila, da se je že kot študentka drugega letnika prijavila v mariborsko Opero, kjer so iskali koloraturni sopran – bila je sprejeta in v prvi sezoni (1976/77) odpela štiri premiere: njena prva vloga pa je bila Frasquita v Bizetovi operi Carmen. Sledile so Ninon v Gorenjskem slavčku, Marguerita v Prebrisani vdovi Ermanna Wolf-Ferrarija in Rozina v Seviljskem brivcu. Leto za tem se je udeležila pevskega tekmovanja Villa Manin v italijanskem Vidmu in tam prejela drugo nagrado. Do leta 1980 je pevka v Mariboru nastopila še kot Suzana v Figarovi svatbi in kot Kora v operi Lizistrata Darijana Božiča. Na Akademiji je diplomirala leta 1980, po diplomi se je izpopolnjevala še v Londonu, na Dunaju in v Beogradu. Leta 2004 pa je na Akademiji tudi uspešno opravila magisterij. Od leta 1981, ko je debitirala na odru ljubljanske opere kot Rozina v operi Seviljski brivec, je bila do pokoja zvesta temu odru.  
Milena Morača je slovenska sopranistka bosanskega rodu, ki se je rodila 20. decembra 1954 v Banjaluki. Vpisala se je na Srednjo glasbeno šolo v Banjaluki, v oddelek za teoretske predmete ter solopetje. Zaradi izjemnih višin in prirojene gibkosti glasu jo je profesorica Julija Pejnović usmerila k petju najvišjih sopranskih vlog. Po diplomi na Srednji šoli se je v Zagrebu vpisala na Akademijo za glasbo, vendar tam študija ni zaključila, temveč je študij nadaljevala v Ljubljani pri profesorici Ondini Otti Klasinc. Ta jo je tudi spodbudila, da se je že kot študentka drugega letnika prijavila v mariborsko Opero, kjer so iskali koloraturni sopran – bila je sprejeta in v prvi sezoni (1976/77) odpela štiri premiere: njena prva vloga pa je bila Frasquita v Bizetovi operi ''Carmen''. Sledile so Ninon v ''Gorenjskem slavčku'', Marguerita v ''Prebrisani vdovi'' Ermanna Wolf-Ferrarija in Rozina v ''Seviljskem brivcu''. Leto za tem se je udeležila pevskega tekmovanja Villa Manin v italijanskem Vidmu in tam prejela drugo nagrado. Do leta 1980 je pevka v Mariboru nastopila še kot Suzana v ''Figarovi svatbi'' in kot Kora v operi ''Lizistrata'' Darijana Božiča. Na Akademiji je diplomirala leta 1980, po diplomi se je izpopolnjevala še v Londonu, na Dunaju in v Beogradu. Leta 2004 je na Akademiji tudi uspešno opravila magisterij. Od leta 1981, ko je debitirala na odru ljubljanske opere kot Rozina v operi ''Seviljski brivec'', je bila do pokoja zvesta temu odru.  


Z leti se je njen glas v okviru sopranskega faha harmonično spreminjal, pela je lirske, dramske, komične in tragične vloge.
Z leti se je njen glas v okviru sopranskega faha harmonično spreminjal, pela je lirske, dramske, komične in tragične vloge.


Upokojena prvakinja ljubljanske opere je v dobrih treh desetletjih poustvarila številne primadonske vloge, študija vlog pa se je lotevala skrajno skrbno: vlogo Violette je premlevala kar sedem let, največ naporov je vložila v študij naslovne vloge Janačkove opere Jenufa. Za kreacijo te vloge in za vlogo Komponista v Straussovi operi Ariadna na Naksosu je prejela Nagrado Prešernovega sklada. Sicer pa je treba od vlog, ki jih je Morača kreirala na ljubljanskem opernem odru omeniti Abigailo v Nabuccu, Musetto in Mimi v La Bohème, Micaelo v Carmen, Kraljico noči v Čarobni piščali, Despino v Cosi fan tutte, Zerlino v Don Juanu, Norino v Don Pasqualu, Adino v Ljubezenskem napoju, Anico v Ekvinokciju, Mirtokle v Mrtvih očeh in Minko v Gorenjskem slavčku. Posebne omembe vreden je njen nastop v vlogi Marguerite de Valois v Meyerbeerovi opere Hugenoti leta 1998. Zaradi bolezni kolegice je morala v petih dneh naštudirati in nastopiti v obsežni in težavni vlogi Marguerite, ki je do takrat ni prav nič poznala. Premiero je odpela z velikim uspehom, brez spodrsljaja.
Upokojena prvakinja ljubljanske opere je v dobrih treh desetletjih poustvarila številne primadonske vloge, študija vlog pa se je lotevala skrajno skrbno: vlogo Violette je premlevala kar sedem let, največ naporov je vložila v študij naslovne vloge Janačkove opere ''Jenufa''. Za kreacijo te vloge in za vlogo Komponista v Straussovi operi ''Ariadna na Naksosu'' je prejela Nagrado Prešernovega sklada. Sicer pa je od vlog, ki jih je Morača kreirala na ljubljanskem opernem odru potrebno omeniti Abigailo v ''Nabuccu'', Musetto in Mimi v ''La Bohème'', Micaelo v ''Carmen'', Kraljico noči v ''Čarobni piščali'', Despino v ''Cosi fan tutte'', Zerlino v ''Don Juanu'', Norino v ''Don Pasqualu'', Adino v ''Ljubezenskem napoju'', Anico v ''Ekvinokciju'', Mirtokle v ''Mrtvih očeh'' in Minko v ''Gorenjskem slavčku''. Posebne omembe vreden je njen nastop v vlogi Marguerite de Valois v Meyerbeerovi opere ''Hugenoti'' leta 1998. Zaradi bolezni kolegice je morala v petih dneh naštudirati in nastopiti v obsežni in težavni vlogi Marguerite, ki je do takrat ni prav nič poznala. Premiero je odpela z velikim uspehom, brez spodrsljaja.


Ob nastopih na ljubljanskem opernem odru so Mileno Moračo slišali in videli v Ankari kot Lucio Lammermoor, v zagrebški Operi je pela naslovno vlogo v Leharjevi opereti Vesela vdova, Suzano v Figarovi svatbi in Georgetto v Puccinijevi operi Plašč, na Reki je pela Gildo v Rigolettu in Rosalindo v Netopirju, v Mariboru Violetto v Traviati in Rosalindo.  
Ob nastopih na ljubljanskem opernem odru so Mileno Moračo slišali in videli v Ankari kot Lucio Lammermoor, v zagrebški Operi je pela naslovno vlogo v Leharjevi opereti ''Vesela vdova'', Suzano v ''Figarovi svatbi'' in Georgetto v Puccinijevi operi ''Plašč'', na Reki je pela Gildo v ''Rigolettu'' in Rosalindo v ''Netopirju'', v Mariboru Violetto v ''Traviati'' in Rosalindo.  


V okviru ansambla Teater mobil je s skupino kolegov iz ljubljanske Opere na prirejenih predstavah s klavirsko spremljavo nastopila kot Violetta v Traviati, Rosalinda v Netopirju in Minka v Gorensjkem slavčku, ob orkestrski spremljavi z magnetofonskega traku pa kot Tosca.
V okviru ansambla Teater mobil je s skupino kolegov iz ljubljanske Opere na prirejenih predstavah s klavirsko spremljavo nastopila kot Violetta v ''Traviati'', Rosalinda v ''Netopirju'' in Minka v ''Gorenjskem slavčku'', ob orkestrski spremljavi z magnetofonskega traku pa kot Tosca.


Od leta 2004 je poročena z Jurijem Součkom.  
Od leta 2004 je poročena z Jurijem Součkom.


==Vloge==
==Vloge==

Redakcija: 20:09, 28. februar 2023


Življenjepis

Milena Morača je slovenska sopranistka bosanskega rodu, ki se je rodila 20. decembra 1954 v Banjaluki. Vpisala se je na Srednjo glasbeno šolo v Banjaluki, v oddelek za teoretske predmete ter solopetje. Zaradi izjemnih višin in prirojene gibkosti glasu jo je profesorica Julija Pejnović usmerila k petju najvišjih sopranskih vlog. Po diplomi na Srednji šoli se je v Zagrebu vpisala na Akademijo za glasbo, vendar tam študija ni zaključila, temveč je študij nadaljevala v Ljubljani pri profesorici Ondini Otti Klasinc. Ta jo je tudi spodbudila, da se je že kot študentka drugega letnika prijavila v mariborsko Opero, kjer so iskali koloraturni sopran – bila je sprejeta in v prvi sezoni (1976/77) odpela štiri premiere: njena prva vloga pa je bila Frasquita v Bizetovi operi Carmen. Sledile so Ninon v Gorenjskem slavčku, Marguerita v Prebrisani vdovi Ermanna Wolf-Ferrarija in Rozina v Seviljskem brivcu. Leto za tem se je udeležila pevskega tekmovanja Villa Manin v italijanskem Vidmu in tam prejela drugo nagrado. Do leta 1980 je pevka v Mariboru nastopila še kot Suzana v Figarovi svatbi in kot Kora v operi Lizistrata Darijana Božiča. Na Akademiji je diplomirala leta 1980, po diplomi se je izpopolnjevala še v Londonu, na Dunaju in v Beogradu. Leta 2004 je na Akademiji tudi uspešno opravila magisterij. Od leta 1981, ko je debitirala na odru ljubljanske opere kot Rozina v operi Seviljski brivec, je bila do pokoja zvesta temu odru.

Z leti se je njen glas v okviru sopranskega faha harmonično spreminjal, pela je lirske, dramske, komične in tragične vloge.

Upokojena prvakinja ljubljanske opere je v dobrih treh desetletjih poustvarila številne primadonske vloge, študija vlog pa se je lotevala skrajno skrbno: vlogo Violette je premlevala kar sedem let, največ naporov je vložila v študij naslovne vloge Janačkove opere Jenufa. Za kreacijo te vloge in za vlogo Komponista v Straussovi operi Ariadna na Naksosu je prejela Nagrado Prešernovega sklada. Sicer pa je od vlog, ki jih je Morača kreirala na ljubljanskem opernem odru potrebno omeniti Abigailo v Nabuccu, Musetto in Mimi v La Bohème, Micaelo v Carmen, Kraljico noči v Čarobni piščali, Despino v Cosi fan tutte, Zerlino v Don Juanu, Norino v Don Pasqualu, Adino v Ljubezenskem napoju, Anico v Ekvinokciju, Mirtokle v Mrtvih očeh in Minko v Gorenjskem slavčku. Posebne omembe vreden je njen nastop v vlogi Marguerite de Valois v Meyerbeerovi opere Hugenoti leta 1998. Zaradi bolezni kolegice je morala v petih dneh naštudirati in nastopiti v obsežni in težavni vlogi Marguerite, ki je do takrat ni prav nič poznala. Premiero je odpela z velikim uspehom, brez spodrsljaja.

Ob nastopih na ljubljanskem opernem odru so Mileno Moračo slišali in videli v Ankari kot Lucio Lammermoor, v zagrebški Operi je pela naslovno vlogo v Leharjevi opereti Vesela vdova, Suzano v Figarovi svatbi in Georgetto v Puccinijevi operi Plašč, na Reki je pela Gildo v Rigolettu in Rosalindo v Netopirju, v Mariboru Violetto v Traviati in Rosalindo.

V okviru ansambla Teater mobil je s skupino kolegov iz ljubljanske Opere na prirejenih predstavah s klavirsko spremljavo nastopila kot Violetta v Traviati, Rosalinda v Netopirju in Minka v Gorenjskem slavčku, ob orkestrski spremljavi z magnetofonskega traku pa kot Tosca.

Od leta 2004 je poročena z Jurijem Součkom.

Vloge

Nagrade

  • 1996 Nagrada Prešernovega sklada za vlogo Jenufe v istoimenski operi in za vlogo Komponista v Straussovi operi Ariadna na Naksosu

Viri in literatura

Zunanje povezave