Iz Geslo

Na današnji dan



1878
V Vinici v Beli krajini se je rodil Oton Župančič. Pisatelj in prevajalec, od leta 1920 dramaturg ljubljanske Drame, nato upravnik Slovenskega narodnega gledališča. Eden naših prvih pomembnejših prevajalcev, ki je s svojimi prevodi renesančne dramatike pomembno vplival na naše razglede po svetovni književnosti v 1. polovici 20 stoletja.


1931
V Šmavru blizu Trebnjega se je rodila slovenska igralka Iva Zupančič. Prejemnica Borštnikovega prstana. Subtilna Sofija Aleksandrovna v Stričku Vanji (A. P. Čehov), od notranje tragike obsijana Irina Arkadina v Utvi (A. P. Čehov), značajsko zahtevna Ismena v Antigoni (D. Smole), neulovljiva Reka v Otrocih reke (D. Zajc), bleščeča, igriva, ledeno posmehljiva, vznemirljivo drzna, strastna in cinična markiza Marteuil v Kvartetu (H. Müller) in tako naprej za približno 130 gledaliških vlog.


1987
V Ljubljani je umrl pesnik in dramatik Gregor Strniša.


1961
V Murski Soboti se je rodil Bojan Jablanovec. Režiser in avtor, ki ga gledališče zanima predvsem kot medij komunikacije in ne polje estetizacije.

< januar 2019 >
P T S Č P S N
1 2 3 4 5 6
7 8 9 10 11 12 13
14 15 16 17 18 19 20
21 22 23 24 25 26 27
28 29 30 31

Pozdrav

Polde Bibič

Električno shranjena dediščina

Pred pičlimi nekaj leti je bila še prava znanstvena fantastika, če je kdo govoril, da bi lahko dobil podatke o stvareh tega sveta z enim samim pritiskom na tipko. No, pravzaprav nekaj pritiski. Pa vendar, kako enostavno, v primerjavi z nekdanjim iskanjem po obaltnih enciklopedijah! Najsi moraš tudi nekaj časa srfati po internetu in se prebijati skozi abote človeškega, ki se jim ne moreš izogniti ne v življenju ne v računalniških spletih. Klepetalnice, neslana duhovičenja, lažniva prerokovanja, pornografijo bla, bla.

Vmes pa pomembna sporočila, koristni podatki in tako dalje. Internet je pač tak, kakršnega naredi človek. Nekateri se vsiljujejo v zavest človeštva drugi zasledujejo resnico. Žal so (kot v življenju) najuspešnejši vsiljivci, ki izkoriščajo splet za osebni EPP.

Ko mi je Samo povedal, da načrtuje internetni portal za slovensko gledališče, sem se takoj navdušil za njegovo zamisel. Iz radovednosti sem na slepo pobrskal po internetu. Naključno najdeni entertejnerji – Catherine Bell, Miguel Corcego, Barbara Flynn (kdo jih pozna?) – imajo po milijon in več zadetkov. Kaj pa naši? Milena Zupančič jih ima okoli petintrideset tisoč, Zlatko Šugman tisoč tristo, Iva Kranjc sedemintrideset tisoč. Pa je njihova umetniška moč neprimerno silnejša. Morali bomo torej nekaj storiti sami zase.

Vendar ne mislim na količinsko promocijo, marveč predvsem na pomembno vsebinsko predstavitev naših gledaliških ustvarjalcev. Posebej gledališču bo dobrodošlo. Saj je doslej bilo in je še vedno nekam odrinjeno. Šolski pouk se mu izogiba. Morda pa bo sigledal šolnike prepričal, da je treba nekaj vedeti tudi o preteklem gledališču, ne smo o literaturi, vojnah ... . Morda bodo rekli: »Naj se ve, da je Linhartova žena prva igrala Županovo Micko, da so Dorfarji nastopali v Škofjeloškem pasijonu!« Vse to bodo lahko izvedeli, če se bo le dotaknili tipkovnice računalnika. In še naprej. Do Nollyja, Danila, Rakuše, Nablocke. Do Milade, Bakoviča, Tadeja Toša ... Do, do do ...

Veliko truda bo treba. Žrtvovanja, nesebičnosti. Preden se bo samostrelčeva iskrica razgorela in potem skalila v veliki Kaj je kaj in Kdo je kdo v slovenskema gledališču. Verjamem, da se bo sanja uresničila. Verjamem, ker čutim, da so ji pripravljeni služiti tisti, ki vedo, kako je treba: zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača, podatek do podatka SiGledal.

Polde Bibič

8. januarja 2007