Marko Marin: Razlika med redakcijama
mBrez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
[[Kategorija:Ustvarjalci|Marin, Marko]] | [[Kategorija:Ustvarjalci|Marin, Marko]] | ||
[[Kategorija:Mentorji in učitelji|Marin, Marko]] | [[Kategorija:Mentorji in učitelji|Marin, Marko]] | ||
[[Kategorija:Režiserji|Marin, Marko]] | |||
==Življenjepis== | |||
Režiser in publicist Marko Marin se je rodil 3. aprila 1930 v Gabrovki. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študiral umetnostno zgodovino in diplomiral leta 1958, naziv doktorja je prejel leta 1972. | |||
Študiral je tudi na [[AGRFT Ljubljana|AIU]] in leta 1963 diplomiral iz režije, že leta 1964 pa se je na Akademiji zaposlil. Od leta 1998 je bil redni profesor za gledališko zgodovino. Od leta 2007 pa je zaslužni profesor ljubljanske Univerze. | |||
Med študijem na Akademiji in vse do leta 1969 je delal kot režiser in pomemben je bil njegov prispevek za [[Gledališče Koper|Mestni oder Koper]], saj se nikoli ni sprijaznil z ukinitvijo koprskega gledališča. | |||
Zelo pomembni so njegovi znanstveni in strokovni sestavki o posameznih poglavjih iz zgodovine slovenskega gledališča (L. Kordeš in prve zamisli o SNG, Škofjeloški pasijon, Ruške verske igre) pa tudi umetnostnozgodovinske razprave (F. Kurz zum Thurn und Goldenstein). Izdal je publikacijo O pristnosti portretov Franceta Prešerna (1969). | |||
Pomembno je njegovo delo pri obnavljanju mirnskega gradu v dolini reke Mirne na Dolenjskem. | |||
==Režije== | |||
Redakcija: 09:32, 21. junij 2010
Življenjepis
Režiser in publicist Marko Marin se je rodil 3. aprila 1930 v Gabrovki. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študiral umetnostno zgodovino in diplomiral leta 1958, naziv doktorja je prejel leta 1972.
Študiral je tudi na AIU in leta 1963 diplomiral iz režije, že leta 1964 pa se je na Akademiji zaposlil. Od leta 1998 je bil redni profesor za gledališko zgodovino. Od leta 2007 pa je zaslužni profesor ljubljanske Univerze.
Med študijem na Akademiji in vse do leta 1969 je delal kot režiser in pomemben je bil njegov prispevek za Mestni oder Koper, saj se nikoli ni sprijaznil z ukinitvijo koprskega gledališča.
Zelo pomembni so njegovi znanstveni in strokovni sestavki o posameznih poglavjih iz zgodovine slovenskega gledališča (L. Kordeš in prve zamisli o SNG, Škofjeloški pasijon, Ruške verske igre) pa tudi umetnostnozgodovinske razprave (F. Kurz zum Thurn und Goldenstein). Izdal je publikacijo O pristnosti portretov Franceta Prešerna (1969).
Pomembno je njegovo delo pri obnavljanju mirnskega gradu v dolini reke Mirne na Dolenjskem.