Gledališče sester Scipion Nasice: Razlika med redakcijama
| Vrstica 17: | Vrstica 17: | ||
*akcija Vstajenje v noči iz 23. na 24. oktober - poziv k združitvi vseh slovenskih gledališč v enotno gledališče naroda; Slovenskega narodnega gledališča, Mestnega gledališča ljubljanskega, Slovenskega mladinskega gledališča, Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru, Slovenskega ljudskega gledališča v Celju in Primorskega dramskega gledališča. | *akcija Vstajenje v noči iz 23. na 24. oktober - poziv k združitvi vseh slovenskih gledališč v enotno gledališče naroda; Slovenskega narodnega gledališča, Mestnega gledališča ljubljanskega, Slovenskega mladinskega gledališča, Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru, Slovenskega ljudskega gledališča v Celju in Primorskega dramskega gledališča. | ||
*maj 1985, Retrogardistični dogodek Marija Nablocka, v meščanski hiši na Mestnem trgu 17 v Ljubljani. | *maj 1985, Retrogardistični dogodek Marija Nablocka, v meščanski hiši na Mestnem trgu 17 v Ljubljani. | ||
*februar 1986, Retrogardistični dogodek Krst pod Triglavom, v [[Cankarjevem domu]] v Ljubljani. | *februar 1986, Retrogardistični dogodek Krst pod Triglavom, v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] v Ljubljani. | ||
*1987 zadnji gledališki projekt: Umetniški dogodek Dan mladosti (posvečen prazniku jugoslovanske mladine), ki je istočasno obveljal tudi kot akt samouničenja Gledališča sester Scipion Nasice. | *1987 zadnji gledališki projekt: Umetniški dogodek Dan mladosti (posvečen prazniku jugoslovanske mladine), ki je istočasno obveljal tudi kot akt samouničenja Gledališča sester Scipion Nasice. | ||
Redakcija: 20:27, 18. junij 2010
Opis gledališča
Gledališče sester Scipion Nasice je bilo ustanovljeno 13. oktobra 1983 v Ljubljani in je poleg skupin Irwin in Laibach predstavljalo eno izmed treh vej Neue Slowenische Kunst (NSK). Ustanovitelji so Eda Čufer, Miran Mohar in Dragan Živadinov.
Poimenovanje izhaja iz imena rimskega konzula Publius Cornelius Scipio Nasica Corculum, ki je kot cenzor zapovedal uničenje gledališča l. 159 pr. Kr. v okviru ukrepov za nadzor javne morale.
Ob ustanovitvi gledališča je bil zapisan tudi Akt ustanovitve, nekakšen manifest, ki je natančneje definiral delovanje skupine od pričetka delovanja 1983 s Prvim sestrskim pismom do procesov samoukinjanja in končno akcije Samouničenja leta 1987.
Med drugim zapoveduje: »Gledališče Sester Scipion Nasice nima Odra. Gledališče Sester Scipion Nasice je ustanovljeno s ciljem, da obnovi gledališko umetnost. Obnova je poziv k združitvi, zato Gledališče Sester Scipion Nasice zaseda prostor vseh gledaliških institucij.« NSK, Zagreb, 1991
Delovanje gledališča je potekalo v treh fazah: Ilegala, Eksorcizem ter Retroklasika. S svojo produkcijo je tematiziralo odnos med gledališčem in državo, središče vsake od faz pa je bil gledališki dogodek, ki je simboliziral postopno prehajanje iz neuradne v uradno sfero:
- Januar 1984, Retrogardistični dogodek Hinkemann, v privatnem stanovanju na Titovi cesti 56 v Ljubljani. Sedemintrideset izbranih gledalcev so na prizorišče usmerjali duhovnik, oficir JLA in sestra.
- akcija Vstajenje v noči iz 23. na 24. oktober - poziv k združitvi vseh slovenskih gledališč v enotno gledališče naroda; Slovenskega narodnega gledališča, Mestnega gledališča ljubljanskega, Slovenskega mladinskega gledališča, Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru, Slovenskega ljudskega gledališča v Celju in Primorskega dramskega gledališča.
- maj 1985, Retrogardistični dogodek Marija Nablocka, v meščanski hiši na Mestnem trgu 17 v Ljubljani.
- februar 1986, Retrogardistični dogodek Krst pod Triglavom, v Cankarjevem domu v Ljubljani.
- 1987 zadnji gledališki projekt: Umetniški dogodek Dan mladosti (posvečen prazniku jugoslovanske mladine), ki je istočasno obveljal tudi kot akt samouničenja Gledališča sester Scipion Nasice.
Konec delovanja gledališča je bil določen že v samem aktu ustanovitve. Leta 1987 se torej zgodi samoukinitev gledališča po štirih letih njegovega obstoja.
Viri in literatura
Neue Slowenische Kunst. Zagreb, 1991.
Arns, Inke: Neue Slowenische Kunst. Regensburg, 2002.