Iz Geslo

Na današnji dan


1867
V Ljubljani je z uprizoritvijo češke igre Na mostu začelo delovati ljubljansko dramatično društvo.


1891
V Ljubljani se je rodil igralec Lojze Drenovec. Član Slovenskega deželnega gledališča. Vrsto let predsednik oziroma tajnik Združenja gledaliških igralcev, kjer je pripomogel k sprejemu kolektivne pogodbe, ustanovitvi bolniškega fonda, fonda za onemogle igralce in pokojninskega fonda, organiziral samopomoč in posmrtninski sklad.


1949
V Ljubljani se je rodila dramaturginja, pisateljica in avtorica lutkovnih ter radijskih iger Darka Čeh.


1951
V Ljubljani se je rodil Brane Solce. Avtor lutkovnega gledališča Papelito (prej Papilu), katerega osnovni material je papir, ki pripoveduje zgodb brez pesed, kot neke vrste animirana papirnata slikanica.


1977
V Novem mestu se je rodil igralec Branko Jordan. Za Sigledal je dejal, da bi moralo biti edino vodilo v gledališču predvsem dobra predstava. Dokončna predanost in iskrenost pri delu pa logični posledici.«


1985
Rodila se je igralka Nina Ivanišin. Slovenka.


2007
V novogoriški Drami je bila v koprodukciji s koprskim gledališčem premierno uprizorjena predstava Duohtar pod mus! (rež. V. Taufer, avtor songov: I. Mlakar), ki je postala hit sezone, žlahtna komedija na Dnevih komedije in zlata kura gledališča.

< oktober 2020 >
P T S Č P S N
1 2 3 4
5 6 7 8 9 10 11
12 13 14 15 16 17 18
19 20 21 22 23 24 25
26 27 28 29 30 31

Pozdrav

Polde Bibič

Električno shranjena dediščina

Pred pičlimi nekaj leti je bila še prava znanstvena fantastika, če je kdo govoril, da bi lahko dobil podatke o stvareh tega sveta z enim samim pritiskom na tipko. No, pravzaprav nekaj pritiski. Pa vendar, kako enostavno, v primerjavi z nekdanjim iskanjem po obaltnih enciklopedijah! Najsi moraš tudi nekaj časa srfati po internetu in se prebijati skozi abote človeškega, ki se jim ne moreš izogniti ne v življenju ne v računalniških spletih. Klepetalnice, neslana duhovičenja, lažniva prerokovanja, pornografijo bla, bla.

Vmes pa pomembna sporočila, koristni podatki in tako dalje. Internet je pač tak, kakršnega naredi človek. Nekateri se vsiljujejo v zavest človeštva drugi zasledujejo resnico. Žal so (kot v življenju) najuspešnejši vsiljivci, ki izkoriščajo splet za osebni EPP.

Ko mi je Samo povedal, da načrtuje internetni portal za slovensko gledališče, sem se takoj navdušil za njegovo zamisel. Iz radovednosti sem na slepo pobrskal po internetu. Naključno najdeni entertejnerji – Catherine Bell, Miguel Corcego, Barbara Flynn (kdo jih pozna?) – imajo po milijon in več zadetkov. Kaj pa naši? Milena Zupančič jih ima okoli petintrideset tisoč, Zlatko Šugman tisoč tristo, Iva Kranjc sedemintrideset tisoč. Pa je njihova umetniška moč neprimerno silnejša. Morali bomo torej nekaj storiti sami zase.

Vendar ne mislim na količinsko promocijo, marveč predvsem na pomembno vsebinsko predstavitev naših gledaliških ustvarjalcev. Posebej gledališču bo dobrodošlo. Saj je doslej bilo in je še vedno nekam odrinjeno. Šolski pouk se mu izogiba. Morda pa bo sigledal šolnike prepričal, da je treba nekaj vedeti tudi o preteklem gledališču, ne smo o literaturi, vojnah ... . Morda bodo rekli: »Naj se ve, da je Linhartova žena prva igrala Županovo Micko, da so Dorfarji nastopali v Škofjeloškem pasijonu!« Vse to bodo lahko izvedeli, če se bo le dotaknili tipkovnice računalnika. In še naprej. Do Nollyja, Danila, Rakuše, Nablocke. Do Milade, Bakoviča, Tadeja Toša ... Do, do do ...

Veliko truda bo treba. Žrtvovanja, nesebičnosti. Preden se bo samostrelčeva iskrica razgorela in potem skalila v veliki Kaj je kaj in Kdo je kdo v slovenskema gledališču. Verjamem, da se bo sanja uresničila. Verjamem, ker čutim, da so ji pripravljeni služiti tisti, ki vedo, kako je treba: zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača, podatek do podatka SiGledal.

Polde Bibič

8. januarja 2007