Iz Geslo

Na današnji dan


1960
V Ljubljani se je rodila Saša Pavček. Igralka. Dramatičarka. Profesorica umetniške besede na AGRFT. Najprej in predvsem pa igralka, ki je v intervjuju za Playboy odločno odgovorila na vse žaljivke o brezdelnih umetnikih, ki se pasejo iz državnega korita: »Ja, (kariero sem začela, o.p.) kot samostojna kulturna delavka, brez porodniškega dopusta, sama sem plačevala prispevke in sem honorarno delala kot žival in plačevala in še plačujem visoke davke. Mislim, da nisem niti takrat zajedala državnega proračuna in da ga niti s svojim zdajšnjim delom ne. Za seboj imam več kot sto različnih dramskih vlog, na leto imam na repertoarju tudi več kot osem različnih predstav, svojemu poklicu se popolnoma posvečam in mislim, da občinstvu zelo veliko dajem in da tudi občinstvo to ceni.«


1975
V Ljubljani je umrl dramaturg, esejist, kritik, urednik in publicist Lojze Filipič.


2001
V kranjskem gledališču je bila premierno uprizorjena predstava Županova Micka (rež. V. Taufer), ki je na Tednu slovenske drame v Kranju prejela Veliko nagrado žirije za najboljšo uprizoritev v celoti (nekaj let kasneje poimenovano v Šeligovo nagrado).

< april 2021 >
P T S Č P S N
1 2 3 4
5 6 7 8 9 10 11
12 13 14 15 16 17 18
19 20 21 22 23 24 25
26 27 28 29 30

Pozdrav

Polde Bibič

Električno shranjena dediščina

Pred pičlimi nekaj leti je bila še prava znanstvena fantastika, če je kdo govoril, da bi lahko dobil podatke o stvareh tega sveta z enim samim pritiskom na tipko. No, pravzaprav nekaj pritiski. Pa vendar, kako enostavno, v primerjavi z nekdanjim iskanjem po obaltnih enciklopedijah! Najsi moraš tudi nekaj časa srfati po internetu in se prebijati skozi abote človeškega, ki se jim ne moreš izogniti ne v življenju ne v računalniških spletih. Klepetalnice, neslana duhovičenja, lažniva prerokovanja, pornografijo bla, bla.

Vmes pa pomembna sporočila, koristni podatki in tako dalje. Internet je pač tak, kakršnega naredi človek. Nekateri se vsiljujejo v zavest človeštva drugi zasledujejo resnico. Žal so (kot v življenju) najuspešnejši vsiljivci, ki izkoriščajo splet za osebni EPP.

Ko mi je Samo povedal, da načrtuje internetni portal za slovensko gledališče, sem se takoj navdušil za njegovo zamisel. Iz radovednosti sem na slepo pobrskal po internetu. Naključno najdeni entertejnerji – Catherine Bell, Miguel Corcego, Barbara Flynn (kdo jih pozna?) – imajo po milijon in več zadetkov. Kaj pa naši? Milena Zupančič jih ima okoli petintrideset tisoč, Zlatko Šugman tisoč tristo, Iva Kranjc sedemintrideset tisoč. Pa je njihova umetniška moč neprimerno silnejša. Morali bomo torej nekaj storiti sami zase.

Vendar ne mislim na količinsko promocijo, marveč predvsem na pomembno vsebinsko predstavitev naših gledaliških ustvarjalcev. Posebej gledališču bo dobrodošlo. Saj je doslej bilo in je še vedno nekam odrinjeno. Šolski pouk se mu izogiba. Morda pa bo sigledal šolnike prepričal, da je treba nekaj vedeti tudi o preteklem gledališču, ne smo o literaturi, vojnah ... . Morda bodo rekli: »Naj se ve, da je Linhartova žena prva igrala Županovo Micko, da so Dorfarji nastopali v Škofjeloškem pasijonu!« Vse to bodo lahko izvedeli, če se bo le dotaknili tipkovnice računalnika. In še naprej. Do Nollyja, Danila, Rakuše, Nablocke. Do Milade, Bakoviča, Tadeja Toša ... Do, do do ...

Veliko truda bo treba. Žrtvovanja, nesebičnosti. Preden se bo samostrelčeva iskrica razgorela in potem skalila v veliki Kaj je kaj in Kdo je kdo v slovenskema gledališču. Verjamem, da se bo sanja uresničila. Verjamem, ker čutim, da so ji pripravljeni služiti tisti, ki vedo, kako je treba: zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača, podatek do podatka SiGledal.

Polde Bibič

8. januarja 2007