Neskonči šteti dnevi: Razlika med redakcijama
Vrstica 27: | Vrstica 27: | ||
ČAS drame ni natančno določen, zdi se, da bi ga lahko postavili nekje v osemdeseta ali devetdeseta leta 20. stol., ko so bili taki bifeji oz. pajzli ob starejših samopostrežnih trgovinah še stalni spremljevalci. | ČAS drame ni natančno določen, zdi se, da bi ga lahko postavili nekje v osemdeseta ali devetdeseta leta 20. stol., ko so bili taki bifeji oz. pajzli ob starejših samopostrežnih trgovinah še stalni spremljevalci. | ||
===Jezik drame=== | |||
Prav tako kot v prozi, je tudi v drami avtor uporabil ljubljanski sleng in kar precej vulgarizmov. Naj navedem nekaj primerov: | |||
*ljubljanski sleng: na štengah, fajn zdelo, ena flaša, fajn služba, v teh novih cajtih, glup, tega ne štekam, keš, našparanega za flet, se sliši mega, na glavo padel, jaz klele matram, taka rupa, puf na flet, fertik, da se ti ksihta ne bo videlo ven, taprave ljudi, ste ji vi fovš, frajerje delate, ena fejst punca, tele kelnerice, marsikaj sprobat, če hoče da mu rata, jaz ti govorim tle, spuca ljubezen od ful enih gnilih stvari, svoje cajte, razburljiv lajf, glih tako carsko,jebo dobiš za jest, dragi ko svinja, je pač foh, ajde, saj nismo glih eni neznanci, se mora znajt, kreteni, v cajtngih, zelo ziher, bolj ko jih ne šljiviš, bolj so zrajcane, kul baba, smo jaz ne zastopim … | |||
*vulgarizmi: za posrat, zafukan tip, zajebava, prasice, razfukali, za popizdit, jebemu mater, z mano zajebavat, v sto mater, jebat ga, kurčeva, pofukana, usrana jahta, kurac, pizdu mater, hudič, pizda, s kucem mahat, gobezdat zraven, pol kurca nič … |
Redakcija: 18:40, 24. februar 2008
Oblika drame
Neskončni šteti dnevi je oštevilčena z 29 prizori. Vsak prizor, razen treh, je naslovljen z nekakšnim glavnim motivom. Zaradi velikega števila prizorov sem le-te združila skupaj še po kakšni drugi skupni značilnosti. Prelomni se mi zdijo naslednji prizori: 8. prizor, kjer Novinarka pove, da sta Neža in Matjaž par že skoraj tri mesece, 13. prizor, kjer se ta doba podaljša na osem mesecev, njuna zveza pa je postavljena že pred prvo preizkušnjo, 19. prizor, kjer Matjaž bolestno priklene Nežo k radiatorju, češ da jo bo tako obvaroval pred nevarnostmi in 24. prizor, kjer Matjaž drugič udari Nežo, izpostavljena pa je tudi motivacija za naslov drame, saj Matjaž pravi: »Samo dneve štejeva. To ni človeka vredno življenje.«
Dramska osebe
Nastopa 8 oseb, glavna protagonista pa sta Matjaž, ki predstavlja negativni pol, in Neža, ki predstavlja pozitivni pol.
MATJAŽ BERGINC je bil nekoč delavec, danes pa je brezposeln, skozi dramo vedno bolj pesimističen in čudaški. Proti koncu drame drsi v vedno večjo pasivnost in pesimizem. Izhod vidi v tem, da tako življenje, kot ga ima sedaj, ni vredno življenja. Zato se odloči, da bo ubil svojo partnerico, nato pa bo sodil še sebi.
NEŽA BUŽINEL je malo afektirana, klepetava natakarica v nekem šišenskem bifeju, stara nekaj čez petindvajset let, in je očitno »umetna blondinka«, saj nekatere stvari razume preveč dobesedno, nekaterih stvari pa sploh ne razume.
NOVINARKA predstavlja glas rumene televizije; v prvem delu drame govori v mikrofon, ki stoji ob robu odra, v zadnjem delu drame pa z mikrofonom poseže tudi v dogajanje samo.
ATA = gospod MARJAN je preprost, star gospod, je nekdanji učitelj biologije. Je blage narave in je nekoliko izgubljen v današnjem svetu. MAMKA = gospa MARJANA je stara gospa, nekdanja delavka in je zajedljiva in zelo opravljiva.
VODIČ je mlajši možakar, ki je poln velikih poslovnih idej. Njegov vzklik konča dramo.
PETRA je mlajša punca, je zelo pasivna, brez idej in brezposelna in ne mara Židov.
INŠPEKTOR je kriminalist v civilu, je Vodičev skrivnostni in vplivni znanec. Je hkrati tudi agent in obiskovalec, ki v 10. in 11. prizoru poizveduje pri Neži za Selško 15, ki pa ne obstaja.
Dramski prostor in čas
PROSTORA drame sta:
- cenen lokal, kot jih najdemo ob starejših samopostrežnih trgovinah, z oguljenimi mizami in s slabo založenim točilnim pultom, ki v svoji ponudbi nima jajčnega likerja;
- Nežino skromno stanovanje v Spodnji Šiški, v stari delavski hiši. Obsega skromno opremljeno dnevno sobo in kuhinjsko nišo. V stanovanju je tudi večji televizor ali zaslon, na katerem se odigrajo nekateri prizori;
- poleg obeh prostorov pa na odru stoji tudi mikrofon, vanj govori Novinarka in tudi drugi nastopajoči in služi njihovemu izpovedovanju.
ČAS drame ni natančno določen, zdi se, da bi ga lahko postavili nekje v osemdeseta ali devetdeseta leta 20. stol., ko so bili taki bifeji oz. pajzli ob starejših samopostrežnih trgovinah še stalni spremljevalci.
Jezik drame
Prav tako kot v prozi, je tudi v drami avtor uporabil ljubljanski sleng in kar precej vulgarizmov. Naj navedem nekaj primerov:
- ljubljanski sleng: na štengah, fajn zdelo, ena flaša, fajn služba, v teh novih cajtih, glup, tega ne štekam, keš, našparanega za flet, se sliši mega, na glavo padel, jaz klele matram, taka rupa, puf na flet, fertik, da se ti ksihta ne bo videlo ven, taprave ljudi, ste ji vi fovš, frajerje delate, ena fejst punca, tele kelnerice, marsikaj sprobat, če hoče da mu rata, jaz ti govorim tle, spuca ljubezen od ful enih gnilih stvari, svoje cajte, razburljiv lajf, glih tako carsko,jebo dobiš za jest, dragi ko svinja, je pač foh, ajde, saj nismo glih eni neznanci, se mora znajt, kreteni, v cajtngih, zelo ziher, bolj ko jih ne šljiviš, bolj so zrajcane, kul baba, smo jaz ne zastopim …
- vulgarizmi: za posrat, zafukan tip, zajebava, prasice, razfukali, za popizdit, jebemu mater, z mano zajebavat, v sto mater, jebat ga, kurčeva, pofukana, usrana jahta, kurac, pizdu mater, hudič, pizda, s kucem mahat, gobezdat zraven, pol kurca nič …