Jakob Špicar: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
[[Kategorija:Ustvarjalci|Špicar, Jakob]] | |||
[[Kategorija:Dramatika|Špicar, Jakob]] | [[Kategorija:Dramatika|Špicar, Jakob]] | ||
[[Kategorija:Avtorji|Špicar, Jakob]] | [[Kategorija:Avtorji|Špicar, Jakob]] | ||
[[Kategorija:Režiserji|Špricar, Jakob]] | |||
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Špricar, Jakob]] | |||
==Življenjepis== | |||
Vsestranski gledališki ustvarjalec Jakob Špicar se je rodil v Skočidolu (Gottestal) na avstrijskem Koroškem, 27. oktobra 1884. Gimnazijo je obiskoval v Celovcu in Beljaku, nato pa služboval na avstrijskem Koroškem, v Ljubljani in med leti 1906 in 1941 v posojilnici v Radovljici, kjer je bil tudi ravnatelj. Velja za gledališkega organizatorja na avstrijskem Koroškem. Leta 1910 je bil pobudnik ustanovitve Gledališkega društva na Jesenicah in nekaj časa tudi njegov predsednik, dramaturg, režiser in igralec. Napisal je okoli 70 iger in prizorov, ki so jih uprizarjala podeželska gledališča, nekatere pa so doživele tudi knjižno izdajo. Poleg tega je gledališka besedila tudi prevajal in prirejal ter veliko sodeloval z radiem - po drugi svetovni vojni zlasti s celovškim. Umrl je 17. februarja 1970 v Ljubljani. | |||
==Dramska besedila== | ==Dramska besedila== | ||
Redakcija: 17:35, 8. oktober 2013
Življenjepis
Vsestranski gledališki ustvarjalec Jakob Špicar se je rodil v Skočidolu (Gottestal) na avstrijskem Koroškem, 27. oktobra 1884. Gimnazijo je obiskoval v Celovcu in Beljaku, nato pa služboval na avstrijskem Koroškem, v Ljubljani in med leti 1906 in 1941 v posojilnici v Radovljici, kjer je bil tudi ravnatelj. Velja za gledališkega organizatorja na avstrijskem Koroškem. Leta 1910 je bil pobudnik ustanovitve Gledališkega društva na Jesenicah in nekaj časa tudi njegov predsednik, dramaturg, režiser in igralec. Napisal je okoli 70 iger in prizorov, ki so jih uprizarjala podeželska gledališča, nekatere pa so doživele tudi knjižno izdajo. Poleg tega je gledališka besedila tudi prevajal in prirejal ter veliko sodeloval z radiem - po drugi svetovni vojni zlasti s celovškim. Umrl je 17. februarja 1970 v Ljubljani.