Zofija Borštnik: Razlika med redakcijama
mBrez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
[[Kategorija:Ustvarjalci|Borštnik, Zofija]] [[Kategorija:Igralci in animatorji|Borštnik, Zofija]] | [[Kategorija:Ustvarjalci|Borštnik, Zofija]] [[Kategorija:Igralci in animatorji|Borštnik, Zofija]] | ||
Igralka Zofija Borštnik, pogosto omenjana tudi z | ==Življenjepis== | ||
Igralka Zofija Borštnik, pogosto omenjana tudi z vzdevkom Zvonarjeva, se je rodila 15. maja 1868 v Ljubljani. Pri štirinajstih letih je prvič nastopila v gledališču v Ljubljani s svojim poznejšim možem [[Ignacij Borštnik|Ignacijem Borštnikom]]. | |||
Leta 1894 sta oba zapustila Ljubljano in se zaposlila v Zagrebu, kjer pa je bila Zofija le do leta 1902, ko jo je novi intendant zagrebškega gledališča odpustil in začelo se je njeno potovanje po različnih odrih v Beogradu. Dve leti je bila celo angažirana v Sofiji. Leta 1907 jo je intendant Franjo Juvančič ponovno pridobil za Ljubljano, a že tri leta kasneje je bila po sporih s Franjem Govekarjem ponovno odpuščena. Kljub temu je občasno v letih 1919 do 1922 še igrala v Ljubljani. Zadnjič je nastopila leta 1926. leta, se nato odselila v Zagreb, kjer je skoraj popolnoma pozabljena umrla 3. decembra 1948. | Leta 1894 sta oba zapustila Ljubljano in se zaposlila v Zagrebu, kjer pa je bila Zofija le do leta 1902, ko jo je novi intendant zagrebškega gledališča odpustil in začelo se je njeno potovanje po različnih odrih v Beogradu. Dve leti je bila celo angažirana v Sofiji. Leta 1907 jo je intendant Franjo Juvančič ponovno pridobil za Ljubljano, a že tri leta kasneje je bila po sporih s Franjem Govekarjem ponovno odpuščena. Kljub temu je občasno v letih 1919 do 1922 še igrala v Ljubljani. Zadnjič je nastopila leta 1926. leta, se nato odselila v Zagreb, kjer je skoraj popolnoma pozabljena umrla 3. decembra 1948. | ||
V Ljubljani je že na čitalniškem odru leta 1892 doživela svoj umetniški vrh z naslovno vlogo v Ibsenovi ''Nori'', ob odprtju Deželnega gledališča istega leta pa tudi z '''Veroniko Deseniško''' v istoimenski drami Josipa Jurčiča. Igralski vrh pa je zanesljivo dosegla v moderni dramatiki, predvsem v Ibsenovih dramah. | V Ljubljani je že na čitalniškem odru leta 1892 doživela svoj umetniški vrh z naslovno vlogo v Ibsenovi ''Nori'', ob odprtju Deželnega gledališča istega leta pa tudi z '''Veroniko Deseniško''' v istoimenski drami Josipa Jurčiča. Igralski vrh pa je zanesljivo dosegla v moderni dramatiki, predvsem v Ibsenovih dramah. | ||
Redakcija: 12:56, 21. november 2014
Življenjepis
Igralka Zofija Borštnik, pogosto omenjana tudi z vzdevkom Zvonarjeva, se je rodila 15. maja 1868 v Ljubljani. Pri štirinajstih letih je prvič nastopila v gledališču v Ljubljani s svojim poznejšim možem Ignacijem Borštnikom.
Leta 1894 sta oba zapustila Ljubljano in se zaposlila v Zagrebu, kjer pa je bila Zofija le do leta 1902, ko jo je novi intendant zagrebškega gledališča odpustil in začelo se je njeno potovanje po različnih odrih v Beogradu. Dve leti je bila celo angažirana v Sofiji. Leta 1907 jo je intendant Franjo Juvančič ponovno pridobil za Ljubljano, a že tri leta kasneje je bila po sporih s Franjem Govekarjem ponovno odpuščena. Kljub temu je občasno v letih 1919 do 1922 še igrala v Ljubljani. Zadnjič je nastopila leta 1926. leta, se nato odselila v Zagreb, kjer je skoraj popolnoma pozabljena umrla 3. decembra 1948.
V Ljubljani je že na čitalniškem odru leta 1892 doživela svoj umetniški vrh z naslovno vlogo v Ibsenovi Nori, ob odprtju Deželnega gledališča istega leta pa tudi z Veroniko Deseniško v istoimenski drami Josipa Jurčiča. Igralski vrh pa je zanesljivo dosegla v moderni dramatiki, predvsem v Ibsenovih dramah.
S temperamentom in naravnim darom si je pridobila občinstvo in kritike, a s svojo muhavostjo primadone izzivala mnoge zaplete.
Viri in literatura
- Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.