Nace Simončič: Razlika med redakcijama
| Vrstica 3: | Vrstica 3: | ||
==Življenjepis== | ==Življenjepis== | ||
Igralec, lutkar, režiser in pisec lutkovnih besedil Nace Simončič se je rodil 8. junija 1918 v Litiji. Bil je mizar, ki je II. svetovno vojno preživel v NOB, od leta 1943 je bil vodja Belokranjske gledališke skupine v Črnomlju, kjer je leta 1944 postal član SNG na osvobojenem ozemlju. Prav v tem vojnem času je iz mizarja zrasel inšpicient in igralec Nace Simončič. Ob teh prvih biografskih podatkih se utrne skromna asociacija, na njegovo predanost marionetnemu gledališču in na '''Rezbarja Pepeta''' iz Collodijevega ''Ostržka'', eno izmed njegovih izvrstnih karakternih vlog. | Igralec, lutkar, režiser in pisec lutkovnih besedil Nace Simončič se je rodil 8. junija 1918 v Litiji. Bil je mizar, ki je II. svetovno vojno preživel v NOB, od leta 1943 je bil vodja Belokranjske gledališke skupine v Črnomlju, kjer je leta 1944 postal član SNG na osvobojenem ozemlju. Prav v tem vojnem času je iz mizarja zrasel inšpicient in igralec Nace Simončič. Ob teh prvih biografskih podatkih se utrne skromna asociacija, na njegovo predanost marionetnemu gledališču in na '''Rezbarja Pepeta''' iz Collodijevega ''Ostržka'', eno izmed njegovih izvrstnih karakternih vlog. | ||
Po vojni je nadaljeval delo inšpicienta in igralca epizodnih vlog v [[SNG Drama Ljubljana|ljubljanski Drami]] do leta 1954, ko je bil stalno angažiran v [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnem gledališču]] Ljubljana kot igralec in režiser, vse do leta 1963. | Po vojni je nadaljeval delo inšpicienta in igralca epizodnih vlog v [[SNG Drama Ljubljana|ljubljanski Drami]] do leta 1954, ko je bil stalno angažiran v [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnem gledališču]] Ljubljana kot igralec in režiser, vse do leta 1963. | ||
V tem obdobju je napisal svoja prva lutkovna besedila, vseh je bilo okoli 15 in so poleg uprizoritev doživela tudi objave v raznih priročnikih in lutkovnih revijah. Izjemno velik je njegov prispevek k razvoju komornih kontaktnih predstav; prav posebej pa je potrebno opozoriti na vlogi '''Kljukca''' in '''Pavlihe''', ki ju je oblikoval z izrazitim smislom za humor in groteskno komiko, obenem pa se je pokazala njegova sposobnosti improvizacije pri odzivanju na občinstvo. | V tem obdobju je napisal svoja prva lutkovna besedila, vseh je bilo okoli 15 in so poleg uprizoritev doživela tudi objave v raznih priročnikih in lutkovnih revijah. Izjemno velik je njegov prispevek k razvoju komornih kontaktnih predstav; prav posebej pa je potrebno opozoriti na vlogi '''Kljukca''' in '''Pavlihe''', ki ju je oblikoval z izrazitim smislom za humor in groteskno komiko, obenem pa se je pokazala njegova sposobnosti improvizacije pri odzivanju na občinstvo. | ||
Izoblikoval je več kot 100 vlog, pogosto je tudi sam režiral, največ uspeha pa je doživela njegova režija ''[[Sapramiška|Sapramiške]]'' [[Svetlana Makarovič|Svetlane Makarovič]]. Predstavo so odigrali okoli 700 krat. | Izoblikoval je več kot 100 vlog, pogosto je tudi sam režiral, največ uspeha pa je doživela njegova režija ''[[Sapramiška|Sapramiške]]'' [[Svetlana Makarovič|Svetlane Makarovič]]. Predstavo so odigrali okoli 700 krat. | ||
V 60. letih je igral v številnih radijskih igrah za odrasle in otroke. Prav tako je za radio napisal dve radijski igri za otroke in sicer ''Zajčja reportaža'' in ''Zmaj-čarovnik''. | V 60. letih je igral v številnih radijskih igrah za odrasle in otroke. Prav tako je za radio napisal dve radijski igri za otroke in sicer ''Zajčja reportaža'' in ''Zmaj-čarovnik''. | ||
Sodeloval je pri prvih lutkovnih oddajah na slovenski televiziji in od leta 1963 do 1971 je vodil TV-lutkovni studio. Napisal in režiral je 50 oddaj z glavnim junakom '''Kljukcem''', ki ga je tudi sam igral; oblikoval je več lutkovnih junakov v TV-nanizankah ('''Pedenjžep''', '''Radovedni Taček''' z več kot 200 oddajami). | Sodeloval je pri prvih lutkovnih oddajah na slovenski televiziji in od leta 1963 do 1971 je vodil TV-lutkovni studio. Napisal in režiral je 50 oddaj z glavnim junakom '''Kljukcem''', ki ga je tudi sam igral; oblikoval je več lutkovnih junakov v TV-nanizankah ('''Pedenjžep''', '''Radovedni Taček''' z več kot 200 oddajami). | ||
Za svoje delo je prejel [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|nagrado Prešernovega sklada]] leta 1964 in zlato plaketo bienala jugoslovanskega lutkarstva v Bugojnu leta 1987. | Za svoje delo je prejel [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|nagrado Prešernovega sklada]] leta 1964 in zlato plaketo bienala jugoslovanskega lutkarstva v Bugojnu leta 1987. | ||
Umrl je 21. januarja 2001 v Ljubljani. | Umrl je 21. januarja 2001 v Ljubljani. | ||
Redakcija: 12:44, 20. januar 2015
Življenjepis
Igralec, lutkar, režiser in pisec lutkovnih besedil Nace Simončič se je rodil 8. junija 1918 v Litiji. Bil je mizar, ki je II. svetovno vojno preživel v NOB, od leta 1943 je bil vodja Belokranjske gledališke skupine v Črnomlju, kjer je leta 1944 postal član SNG na osvobojenem ozemlju. Prav v tem vojnem času je iz mizarja zrasel inšpicient in igralec Nace Simončič. Ob teh prvih biografskih podatkih se utrne skromna asociacija, na njegovo predanost marionetnemu gledališču in na Rezbarja Pepeta iz Collodijevega Ostržka, eno izmed njegovih izvrstnih karakternih vlog.
Po vojni je nadaljeval delo inšpicienta in igralca epizodnih vlog v ljubljanski Drami do leta 1954, ko je bil stalno angažiran v Lutkovnem gledališču Ljubljana kot igralec in režiser, vse do leta 1963.
V tem obdobju je napisal svoja prva lutkovna besedila, vseh je bilo okoli 15 in so poleg uprizoritev doživela tudi objave v raznih priročnikih in lutkovnih revijah. Izjemno velik je njegov prispevek k razvoju komornih kontaktnih predstav; prav posebej pa je potrebno opozoriti na vlogi Kljukca in Pavlihe, ki ju je oblikoval z izrazitim smislom za humor in groteskno komiko, obenem pa se je pokazala njegova sposobnosti improvizacije pri odzivanju na občinstvo.
Izoblikoval je več kot 100 vlog, pogosto je tudi sam režiral, največ uspeha pa je doživela njegova režija Sapramiške Svetlane Makarovič. Predstavo so odigrali okoli 700 krat.
V 60. letih je igral v številnih radijskih igrah za odrasle in otroke. Prav tako je za radio napisal dve radijski igri za otroke in sicer Zajčja reportaža in Zmaj-čarovnik.
Sodeloval je pri prvih lutkovnih oddajah na slovenski televiziji in od leta 1963 do 1971 je vodil TV-lutkovni studio. Napisal in režiral je 50 oddaj z glavnim junakom Kljukcem, ki ga je tudi sam igral; oblikoval je več lutkovnih junakov v TV-nanizankah (Pedenjžep, Radovedni Taček z več kot 200 oddajami).
Za svoje delo je prejel nagrado Prešernovega sklada leta 1964 in zlato plaketo bienala jugoslovanskega lutkarstva v Bugojnu leta 1987.
Umrl je 21. januarja 2001 v Ljubljani.
Video
Svetlana Makarovič: SAPRAMIŠKA, r. Nace Simončič, Lutkovno gledališče Ljubljana, premiera 17. oktober 1986
Vloge v gledališču
Režije
Lutkovna besedila
- 1980 Veliki kikiriki, Lutkovno gledališče Ljubljana
- 1980 Ob proslavi, Lutkovno gledališče Ljubljana
- 1977 Kljukčeva predstava, Lutkovno gledališče Ljubljana
- 1975 Pravi partizan, Lutkovno gledališče Ljubljana
- 1975 Čmrlj iz Kolorada, Lutkovno gledališče Ljubljana
- 1970 Posebna reportaža, Lutkovno gledališče Ljubljana
- 1965 Borček Zamorček, Lutkovno gledališče Dravlje
- 1963 Prašički, Lutkovno gledališče Ljubljana
- 1963 Nenavadna pravljica, Lutkovno gledališče Ljubljana
- 1960 Babica, Lutkovno gledališče Ljubljana
- 1959 Kljukčeve počitnice, Lutkovno gledališče Ljubljana
- 1958 Zmešnjava, Lutkovno gledališče Ljubljana
- 1955 Medveda lovimo, Lutkovno gledališče Ljubljana
- 1953 Zlata ribica, Lutkovno gledališče Ljubljana
Vloge v filmu in na televiziji
- 1989 Coprnica Zofka, celovečerni igrani film
- 1986 Čas brez pravljic, celovečerni igrani film
- 1982 Pustota, celovečerni igrani film
- 1965 Počitnice v Lipici, TV nadaljevanka
- 1960 Statistično je dokazano, kratki igrani propagandni film
Nagrade
- 1999 Nagrada predsednika Slovenije Milana Kučana
- 1996 viktor za najboljšo televizijsko zabavno in razvedrilno oddajo (skupaj z Markom Okornom)
- 1993 Priznanje ZDUS (Združenje dramskih umetnikov Slovenije) za življenjsko delo
- 1987 Zlata plaketa bienala jugoslovanskega lutkarstva, Bugojno
- 1984 Plaketa mesta Ljubljane
- 1984 Župančičeva nagrada
- 1964 Nagrada Prešernovega sklada za vloge v ciklu iger gledališča ročnih lutk
- 1963 Red dela z zlatim vencem
- 1949 Medalja dela
Viri in literatura
- www.film-center.si