Rocc

Življenjepis

Rocc (rojen 1979 v Ljubljani kot Rok Rappl) je po maturi na ljubljanski Gimnaziji Bežigrad študiral operno režijo na Janáčkovi akademiji glasbenih in gledaliških umetnosti v Brnu na Češkem (1998–2003) in tako postal prvi diplomirani operni režiser v Sloveniji. Podiplomski študij scenografije je opravljal na visokih šolah za oblikovanje in umetnost v Zürichu in v Offenbachu na Majni v Nemčiji (2003–2006). V času študija je bil Zoisov štipendist, štipendist Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, prejel je tudi podporo ZRC SAZU. Psevdonim Rocc je spomin na Marijo Mrázkovo, njegovo profesorico igre in učiteljico življenja.

Kot režiser, scenograf in kostumograf je oblikoval že prek 20 opernih predstav, med njimi so: Glassova Lepotica in zver (2008), Rossinijeva Pepelka (2010) in Straussova Elektra (2012) – vse tri v Narodnem gledališču v Brnu; Janáčkova Šárka, Martinůjeva Ariadna (2010) in Wagnerjev Lohengrin (2013) v Narodnem gledališču v Ostravi, Debussyjeva opera Pelleas in Melisanda (2012) v Narodnem gledališču v Pragi, v Operi Bergen na Norveškem je na oder postavil Mascagnijevo Cavallerio rusticano, Puccinijeve opere Vile (2011), Gianni Schicchi (2012, ponovno 2014) in La bohème (2013), Leoncavallove Glumače (2014) ter Skopega viteza S. Rahmaninova (2012), v Operi Riga v Latviji pa Brittnovo delo Uprizorimo opero (2013).

V ljubljanski Operi SNG je Rocc uprizoril Tochevo Princesko na zrnu graha (2003), Haydnovega Apotekarja (2009, v sodelovanju z Ljubljanskim gradom), Šavlijevega Pastirja (2010, v sodelovanju s Cankarjevim domom, svetovna premiera).

Rocc ima poseben odnos prav do sodobne glasbeno-gledališke ustvarjalnosti. Z živečimi skladatelji je poleg Šavlijevega Pastirja sooblikoval naslednje svetovne premiere: Dvořáková & Medek: MrTVÁ? (2004, Narodno gledališče Praga; predstava je bila predstavljena tudi na uglednem 50. mednarodnem festivalu sodobne glasbe Varšavska jesen na Poljskem), Zouhar: Dan noči (2005, Narodno gledališče Brno), Hanzlík: Lacrimae Alexandri Magni (2007, Narodno gledališče Praga), Košut: Macbeth (2008 Narodno gledališče Brno), Zouhar & Hanzlík: La Dafne (2011, Narodno gledališče Brno; svobodna rekonstrukcija najstarejše opere!), Medek & Dvořákova: Alice in Bed (2014, Narodno gledališče Brno).

Roccova ustvarjalnost obsega tudi projekte na področju instalacijske umetnosti, sodobnega plesnega gledališča, novih medijev ter mode. S svojimi deli se je predstavil na Češkem, Slovaškem, Poljskem, v Nemčiji (kjer je deloval tudi kot scenograf z Leipziškim plesnim gledališčem/Leipziger Tanztheater), v Avstriji, Švici, na Norveškem ter v rodni Sloveniji. Deluje tudi kot pedagog odrskega giba in operne igre ter kot član strokovnih žirij na mednarodnih pevskih tekmovanjih (Češka, ZDA, Kanada).

V sezoni 2007–2008 je Rocc deloval kot operni dramaturg in asistent režije v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru, v sezoni 2008–2009 pa kot namestnik umetniškega direktorja in dramaturg Opere Narodnega gledališča v Brnu. V letih 2009–2011 je bil umetniški direktor Opere Narodnega gledališča v Brnu, v letih 2011–2013 pa umetniški direktor Državne opere v Pragi, ki se je januarja 2012 združila z Opero Narodnega gledališča v Pragi. Rocc je tudi ustanovitelj in umetniški vodja ansambla Opera Povera, ki je usmerjen na sodobno glasbeno-gledališko ustvarjalnost (Svoboda: mono-opera Martin Středa, Praga, 2014). 6. novembra 2013 je prevzel umetniško vodenje ljubljanskega opernega ansambla.

Režije

Scenografije

Viri in literatura

• Spletna stran SNG Opera in balet Ljubljana