Silva Čušin: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 3: | Vrstica 3: | ||
<div style="float: right">[[Slika:Silva_cusin_fbs.jpg|210px|Foto: Arhiv FBS]]</div> | <div style="float: right">[[Slika:Silva_cusin_fbs.jpg|210px|Foto: Arhiv FBS]]</div> | ||
==Življenjepis== | ==Življenjepis== | ||
Igralka, rojena leta 1957. Diplomirala na ljubljanski [[AGRFT]]. | Igralka, rojena leta 1957. Diplomirala na ljubljanski [[AGRFT]]. Že v času študija dramske igre je v uprizoritvi Mrožkovega ''Tanga'' po oceni kritika [[Andrej Inkret|Andreja Inkreta]] posebej izstopila kot babica Evgenija, »figura presenetljivo subtilne komike in odlično doziranih grotesknih elementov v njej«. Za vlogo je leta 1979 prejela nagrado Sklada Staneta Severja, za vlogo Babice-Evice v [[Gregor Strniša|Strniševih]] ''Žabah'', uprizoritvi, za katero so študenti leta 1980 prejeli skupinsko univerzitetno Prešernovo nagrado, pa je bila istega leta prvič nagrajena na Borštnikovem srečanju kot mlada igralka. | ||
Po študiju je štiri leta večinoma igrala v Eksperimentalnem gledališču Glej, nato se je leta 1985 pridružila igralskemu ansamblu [[SNG Drama Ljubljana|ljubljanske Drame]], gledališke hiše, ki ji ostaja zvesta še danes. Že leta 1986 je ponovno prejela Severjevo nagrado, in sicer za vloge Ljubice v Jančarjevem ''Velikem briljantnem valčku'', Tantalle v Zajčevi ''Kalevali'', Ivane v ''Puncah in pol'' Caryl Churchill in Jožefine v Kreftovih ''Kranjskih komedijantih''. Slednji je sledila vloga v Grumovem ''Dogodku v mestu Gogi'' pod režijskim vodstvom [[Meta Hočevar|Mete Hočevar]]: po Inkretovih besedah je kot Hana »s svojo strašno spolno rano, erotično agresivnostjo in frigidnostjo« prispevala k »celi vrsti izvrstnih igralskih likov«. Za vlogo Hane je leta 1987 prejela Sterijevo nagrado za igralsko stvaritev, naslednje leto pa je zanjo in za vlogi Tantalle ter Ismene v uprizoritvi Smoletove Antigone prejela še nagrado Prešernovega sklada. | |||
»Silva Čušin je igralka izrazito moderne senzibilnosti, ki se izkazuje v skrajno disciplinirani uporabi zunanjih sredstev ob izjemno intenzivnem notranjem naponu. Pretanjena analiza dramskih likov, ki se ji pridružuje suvereno obvladovanje izraznih sredstev, ji omogoča ustvarjati povsem različne ženske figure,« so zapisali v utemeljitvi nagrade. Različni ženski figuri je oblikovala tudi kot Hannah Jarvis v Stoppardovi Arkadiji in Olga v Treh sestrah Čehova, za kateri je leta 1996 prejela Župančičevo nagrado. | |||
Na Borštnikovem srečanju je bila ponovno nagrajena leta 2005 za vlogo v uprizoritvi Marlowovega Edvarda Drugega, v kateri po besedah žirije »izriše mračno in mogočno fresko čustev, želja in misli kraljice Izabele«. Dve leti zapored je na Slovenskem festivalu komornega gledališča SKUP na Ptuju prejela nagrado satir: prvo leta 2008 skupaj z Gregorjem Bakovićem, soigralcem v Frielovi Poigri, drugo leto pozneje za Anne v Mametovi Bostonski navezi. Leta 2011 pa je na Dnevih komedije v Celju prejela naziv žlahtne komedijantke kot Mara Rozman Korošec v Tadlovi Ponudbi in povpraševanju. | |||
Ob vrsti izjemnih gledaliških stvaritev je oblikovala številne radijske, televizijske in filmske vloge; za slednje je bila tudi večkrat nagrajena. Razen redkih izjem ne nastopa zunaj matične gledališke hiše. Igralko, ki, kot je zapisano v obrazložitvi Borštnikovega prstana, »združuje prodorno inteligenco in emocionalno moč« in »ki jo vodi tako sla po ponovnem ustvarjanju lika kot tudi zahteva po sočasni razumski distanci«, zaznamuje izostren čut za ansambelsko igro, saj vidi »smisel gledališča v tem, da vloga nastaja na odru, v odnosu z drugimi«. | |||
==Video== | ==Video== | ||
{{ #embed:youtube | 7TS72zYOmoo }} | {{ #embed:youtube | 7TS72zYOmoo }} |
Redakcija: 12:36, 15. maj 2015
Življenjepis
Igralka, rojena leta 1957. Diplomirala na ljubljanski AGRFT. Že v času študija dramske igre je v uprizoritvi Mrožkovega Tanga po oceni kritika Andreja Inkreta posebej izstopila kot babica Evgenija, »figura presenetljivo subtilne komike in odlično doziranih grotesknih elementov v njej«. Za vlogo je leta 1979 prejela nagrado Sklada Staneta Severja, za vlogo Babice-Evice v Strniševih Žabah, uprizoritvi, za katero so študenti leta 1980 prejeli skupinsko univerzitetno Prešernovo nagrado, pa je bila istega leta prvič nagrajena na Borštnikovem srečanju kot mlada igralka.
Po študiju je štiri leta večinoma igrala v Eksperimentalnem gledališču Glej, nato se je leta 1985 pridružila igralskemu ansamblu ljubljanske Drame, gledališke hiše, ki ji ostaja zvesta še danes. Že leta 1986 je ponovno prejela Severjevo nagrado, in sicer za vloge Ljubice v Jančarjevem Velikem briljantnem valčku, Tantalle v Zajčevi Kalevali, Ivane v Puncah in pol Caryl Churchill in Jožefine v Kreftovih Kranjskih komedijantih. Slednji je sledila vloga v Grumovem Dogodku v mestu Gogi pod režijskim vodstvom Mete Hočevar: po Inkretovih besedah je kot Hana »s svojo strašno spolno rano, erotično agresivnostjo in frigidnostjo« prispevala k »celi vrsti izvrstnih igralskih likov«. Za vlogo Hane je leta 1987 prejela Sterijevo nagrado za igralsko stvaritev, naslednje leto pa je zanjo in za vlogi Tantalle ter Ismene v uprizoritvi Smoletove Antigone prejela še nagrado Prešernovega sklada.
»Silva Čušin je igralka izrazito moderne senzibilnosti, ki se izkazuje v skrajno disciplinirani uporabi zunanjih sredstev ob izjemno intenzivnem notranjem naponu. Pretanjena analiza dramskih likov, ki se ji pridružuje suvereno obvladovanje izraznih sredstev, ji omogoča ustvarjati povsem različne ženske figure,« so zapisali v utemeljitvi nagrade. Različni ženski figuri je oblikovala tudi kot Hannah Jarvis v Stoppardovi Arkadiji in Olga v Treh sestrah Čehova, za kateri je leta 1996 prejela Župančičevo nagrado.
Na Borštnikovem srečanju je bila ponovno nagrajena leta 2005 za vlogo v uprizoritvi Marlowovega Edvarda Drugega, v kateri po besedah žirije »izriše mračno in mogočno fresko čustev, želja in misli kraljice Izabele«. Dve leti zapored je na Slovenskem festivalu komornega gledališča SKUP na Ptuju prejela nagrado satir: prvo leta 2008 skupaj z Gregorjem Bakovićem, soigralcem v Frielovi Poigri, drugo leto pozneje za Anne v Mametovi Bostonski navezi. Leta 2011 pa je na Dnevih komedije v Celju prejela naziv žlahtne komedijantke kot Mara Rozman Korošec v Tadlovi Ponudbi in povpraševanju.
Ob vrsti izjemnih gledaliških stvaritev je oblikovala številne radijske, televizijske in filmske vloge; za slednje je bila tudi večkrat nagrajena. Razen redkih izjem ne nastopa zunaj matične gledališke hiše. Igralko, ki, kot je zapisano v obrazložitvi Borštnikovega prstana, »združuje prodorno inteligenco in emocionalno moč« in »ki jo vodi tako sla po ponovnem ustvarjanju lika kot tudi zahteva po sočasni razumski distanci«, zaznamuje izostren čut za ansambelsko igro, saj vidi »smisel gledališča v tem, da vloga nastaja na odru, v odnosu z drugimi«.
Video
- SNG Drama Ljubljana, David Mamet Bostonska naveza, režiser Boris Cavazza, premiera 27. marec 2009
Vloge v gledališču
2011-
2000-2010
- 2006 Claudia; Roland Schimmelpfennig Ženska od prej, r. Martin Čičvak, SNG Drama Ljubljana
1990-1999
1980-1989
- 1980 Babica – Evica; Gregor Strniša Žabe, r. Sergej Verč, AGRFT Ljubljana
Vloge na filmu in televiziji
Vloge na radiu
Nagrade
- 2000 Satir za igro na festivalu SKUP 2008 Ptuj - igralski par, Silva Čušin za vlogo Sonje Serebrjakove in Gregor Bakovič za vlogo Andreja Prozorova ( Brian Friel Jaltska igra . Poigra, Drama SNG Ljubljana) obrazložitev 2008
- 2007 Borštnikov prstan obrazložitev
- 2007 Vesna za najboljšo žensko vlogo, na 10. filmskem festivalu v Portorožu, za vlogo Dore v filmu Estrelita
- 2005 Borštnikova nagrada za igro, za vlogo Kraljice Izabele (Marlowe Edvard Drugi, SNG Drama Ljubljana)obrazložitev
- 1996 Župančičeva nagrada za vlogi Hannah Jarvis (Stoppard Arkadija) in Olge (Čehov Tri sestre obe Drama SNG Lubljana)
- 1988 Nagrada Prešernovega sklada za vloge Hana (Grum Dogodek v mestu Gogi), Tantalla (Zajc Kalevala) in Ismena (Smole Antigona, vse Drama SNG Ljubljana)
- 1987 Sterijeva nagrada za vlogo Hane (Grum Dogodek v mestu Gogi, Drama SNG Lj)
- 1987 Igralka leta, na Tednu slovenskega filma v Celju, za vlogo v filmu Ljubezen nam je vsem v pogubo
- 1986 Severjeva nagrada, za vloge: Ljubica (Jančar Veliki briljantni valček), Tantalla (Zajc Kalevala), Ivana ( Churchill Punce in pol) in Jožefina (Kreft Krajnski komedijanti, vse Drama SNG Ljubljana)
- 1980 Borštnikova nagrada za mladega igralca, za vlogo Babice – Evice (Strniša Žabe AGRFT)
- 1980 Prešernova nagrada za študente, za vlogo Babice – Evice (Strniša Žabe AGRFT)
- 1979 Severjeva nagrada za študente, za vlogo Evgenije (Mrożek Tango, AGRFT)
Bibliografija
Literatura
- Slovenski gledališki letopisi od 1987/88 do 2004/2005, Slovenski gledališki in filmski muzej Ljubljana, izbral in uredil Štefan Vevar
- Spletna stran SNG Drama, Ljubljana