Emil Smasek: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
[[Kategorija:Ustvarjalci|Smasek, Emil]] | [[Kategorija:Ustvarjalci|Smasek, Emil]] | ||
[[Kategorija:Dramaturgi|Smasek, Emil]] | [[Kategorija:Dramaturgi|Smasek, Emil]] | ||
[[Kategorija:Prevajalci|Smasek, Emil]] | |||
[[Kategorija:Režiserji|Smasek, Emil]] | |||
==Življenjepis== | ==Življenjepis== | ||
Dramaturg, publicist in pedagog Emil Smasek se je rodil v Mariboru, 20. decembra 1910. V Mariboru je leta 1939 s Pedagoško centralo ustanovil Gledališče mladega rodu in pod tem okriljem še lutkovno gledališče, za katerega je pripravljal predstave z ročnimi lutkami. Med 2. svetovno vojno je bil interniran v taborišču Dachau | Dramaturg, režiser, publicist in pedagog Emil Smasek se je rodil v Mariboru, 20. decembra 1910. V Mariboru je leta 1939 s Pedagoško centralo ustanovil Gledališče mladega rodu in pod tem okriljem še lutkovno gledališče, za katerega je pripravljal predstave z ročnimi lutkami. Med 2. svetovno vojno je bil interniran v taborišču Dachau. | ||
Od oktobra 1945 je bil v. d. tajnika [[SNG Maribor|Drame SNG Maribor]], od aprila 1946 v Ljubljani tajnik [[SNG Drama Ljubljana|SNG Drame]]. Od leta 1948 pa je bil referent za lutkarstvo pri Ljudski prosveti Slovenije, kjer je sistematično spremljal vpliv lutkarstva na mlado publiko in opozarjal na njegov pomen pri umetnostni vzgoji mladih. Prirejal je besedila za mladinske in lutkovne igre. Tako je z velikim uspehom dramatiziral Levstikovega ''Martina Krpana'', poleg njega pa še ''Veliko potovanje'' Nikolaja Šestakova, ''Mucin dom'' Samuela Maršaka, ''Dedka Mraza'' M. Šurinova, od lutkovnih iger pa ''Ukradeni prašiček, Pavliha in živali'' ter radijske igre ''Žogica Nogica'' Jana Malika, ''Crainquebille'' Anatola Franceja, ''Kje je Lefty?'' Clifforda Odetsa, ''Boter Andraž'' Marina Držića in dr. Mirka Rupla, ''Človek, ki ni nikoli umrl'' Barrija Stavisa, ''Elektra naj žaluje'' Eugena O'Neilla, ''Otroci, Slon'' Slawomira Mrožka ter ''Romeo, Julija in tema'' Jana Otčenáška. | |||
Po letu 1956, ko je postal dramaturg in urednik radijskih iger na Radiu Ljubljana, si je prizadeval za umetniško dognanost radijskih iger in z natečaji spodbujal pisce slovenskih besedil. Umrl je 8. januarja 1980 v Ljubljani. | |||
==Prevodi== | |||
{{#dynamic_content:rep | person | 5226 | translations}} | |||
==Režije== | |||
{{#dynamic_content:rep | person | 5226 | directings}} | |||
==Nagrade== | |||
*1972 [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|Nagrada Prešernovega sklada]] za radijsko dramaturško dejavnost | |||
==Viri in literatura== | ==Viri in literatura== | ||
*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008. | *''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008. | ||
*www.slovenska-biografija.si | |||
Redakcija: 06:55, 18. december 2015
Življenjepis
Dramaturg, režiser, publicist in pedagog Emil Smasek se je rodil v Mariboru, 20. decembra 1910. V Mariboru je leta 1939 s Pedagoško centralo ustanovil Gledališče mladega rodu in pod tem okriljem še lutkovno gledališče, za katerega je pripravljal predstave z ročnimi lutkami. Med 2. svetovno vojno je bil interniran v taborišču Dachau.
Od oktobra 1945 je bil v. d. tajnika Drame SNG Maribor, od aprila 1946 v Ljubljani tajnik SNG Drame. Od leta 1948 pa je bil referent za lutkarstvo pri Ljudski prosveti Slovenije, kjer je sistematično spremljal vpliv lutkarstva na mlado publiko in opozarjal na njegov pomen pri umetnostni vzgoji mladih. Prirejal je besedila za mladinske in lutkovne igre. Tako je z velikim uspehom dramatiziral Levstikovega Martina Krpana, poleg njega pa še Veliko potovanje Nikolaja Šestakova, Mucin dom Samuela Maršaka, Dedka Mraza M. Šurinova, od lutkovnih iger pa Ukradeni prašiček, Pavliha in živali ter radijske igre Žogica Nogica Jana Malika, Crainquebille Anatola Franceja, Kje je Lefty? Clifforda Odetsa, Boter Andraž Marina Držića in dr. Mirka Rupla, Človek, ki ni nikoli umrl Barrija Stavisa, Elektra naj žaluje Eugena O'Neilla, Otroci, Slon Slawomira Mrožka ter Romeo, Julija in tema Jana Otčenáška.
Po letu 1956, ko je postal dramaturg in urednik radijskih iger na Radiu Ljubljana, si je prizadeval za umetniško dognanost radijskih iger in z natečaji spodbujal pisce slovenskih besedil. Umrl je 8. januarja 1980 v Ljubljani.
Prevodi
Režije
Nagrade
- 1972 Nagrada Prešernovega sklada za radijsko dramaturško dejavnost
Viri in literatura
- Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
- www.slovenska-biografija.si