Rade Pregarc: Razlika med redakcijama
| (Ena vmesna redakcija istega uporabnika ni prikazana) | |||
| Vrstica 11: | Vrstica 11: | ||
Selil se je še v Beograd (1929-1930), Sarajevo (1930-1936) in Banjaluko (1936-1937), leta 1937 pa je iz zdravstvenih razlogov gledališče zapustil in pričel v Beogradu urejati gledališke revije ''Mi in vi, Igralska beseda'' in ''Igra''. Umrl je | Selil se je še v Beograd (1929-1930), Sarajevo (1930-1936) in Banjaluko (1936-1937), leta 1937 pa je iz zdravstvenih razlogov gledališče zapustil in pričel v Beogradu urejati gledališke revije ''Mi in vi, Igralska beseda'' in ''Igra''. Umrl je 29. julija 1952 na Reki, kamor se je preselil z ženo, igralko Drago Stiplošek. | ||
Najraje je režiral dela Williama Shakespeara, v katerih je sam pogosto tudi igral. Pisal in postavljal je tudi svoje drame: ''Dolma in njeni, Pozlačeni rojak, Tovarišica Nata, Kozaška kri, Marta in Marija.'' | |||
Na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter v Srbiji si je prizadeval za uprizarjanje slovenskih del (Cankar, Kraigher, Novačan), ki jih je tudi sam prevajal. Poleg tega je prevajal in prirejal gledališka dela iz ruščine, češčine, bolgarščine, francoščine, italijanščine in nemščine ter pisal članke o gledališču, režiji in igranju. | |||
Na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter v Srbiji | |||
==Režije== | ==Režije== | ||
Trenutna redakcija s časom 08:12, 5. januar 2016
Življenjepis
Vsestranski gledališki ustvarjalec Rade Pregarc se je rodil v Rojanu, 5. januarja 1894. Šolal se je na učiteljišču in konservatoriju v Trstu. Pred prvo svetovno vojno se je pridružil dramski skupini Leona Dragutinovića, potem pa je kot igralec in tudi vedno bolj uveljavljen režiser začel svojo gledališko popotovanje. Igrati je začel v Slovenskem narodnem gledališču v Trstu (1912-1914), potem se je šel učit k Luigiju Rasiju, pa v Berlin k Maxu Reinhardtu ter v Rusijo k Stanislavskemu in v MHAT.
Po vojni je kot publicist in igralec deloval v Ljubljani (1919-1921), tam je ustanovil in urejal prvi letnik revije Maska. Kasneje se je preselil v Split ter tam v novoustanovljenem gledališču postal igralec in glavni režiser (1923-1927). Po vrnitvi v Slovenijo je v Mariboru postal režiser in dramski vodja ter v tem času močno spodbudil preoblikovanje in posodabljanje gledališča v Sloveniji, v mariborski Drami pa je odločilno prispeval k prehodu tamkajšnjega gledališča od amaterstva na višjo umetniško raven.
Selil se je še v Beograd (1929-1930), Sarajevo (1930-1936) in Banjaluko (1936-1937), leta 1937 pa je iz zdravstvenih razlogov gledališče zapustil in pričel v Beogradu urejati gledališke revije Mi in vi, Igralska beseda in Igra. Umrl je 29. julija 1952 na Reki, kamor se je preselil z ženo, igralko Drago Stiplošek.
Najraje je režiral dela Williama Shakespeara, v katerih je sam pogosto tudi igral. Pisal in postavljal je tudi svoje drame: Dolma in njeni, Pozlačeni rojak, Tovarišica Nata, Kozaška kri, Marta in Marija.
Na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter v Srbiji si je prizadeval za uprizarjanje slovenskih del (Cankar, Kraigher, Novačan), ki jih je tudi sam prevajal. Poleg tega je prevajal in prirejal gledališka dela iz ruščine, češčine, bolgarščine, francoščine, italijanščine in nemščine ter pisal članke o gledališču, režiji in igranju.
Režije
Scenografije
Prevodi
Viri in literatura
- Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
- Nenad Labus: Rade Pregarc, Svet slovenske narodne manjšine PGŽ, 2006