Severni sij: Razlika med redakcijama
mBrez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
| (21 vmesnih redakcij 6 uporabnikov ni prikazanih) | |||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
[[Kategorija:Dramatika|Severi sij]] | [[Kategorija:Dramatika|Severi sij]] | ||
[[Kategorija:Drame|Severni sij]] | |||
<div style="float: right">[[Slika:sij-fotka.jpg|150 px|Severni sij, foto: Sandra Požun]]</div> | |||
==Info== | |||
:Avtor: [[Drago Jančar]] | |||
:Leto nastanka: 2005 | |||
:Žanr: Drama | |||
:Krstna uprizoritev: 7. oktober 2005, [[SNG Maribor]], režija: [[Mile Korun]] | |||
:Opomba: Dramatizacija lastnega romana. | |||
:Število moških vlog: 16 | |||
:Število ženskih vlog: 8 | |||
==Vsebina== | ==Vsebina== | ||
»Takrat sem pomislil, da bi kar odšel iz tega mesta, da bi se obrnil in odšel.« | »Takrat sem pomislil, da bi kar odšel iz tega mesta, da bi se obrnil in odšel.« | ||
Na mariborski železniški postaji na prvi dan v letu 1938 izstopi Joseph Erdman, prodajalec laboratorijske opreme. V mestu, kjer se je rodil, namerava počakati poslovnega partnerja in se nato odpraviti naprej. A nekaj se zalomi, nekaj ne poteka tako, kot bi moralo. Poslovnega partnerja ne more priklicati, hiše, kjer raste debeli fižol, ne najde, modra žoga, ki se je spominja iz otroštva, se mu izmika. Usodno se zaplete z Marjetico, ženo inženirja Franja Samse, in v rojstnem mestu ujame veličasten trenutek severnega sija. Severni sij je zgodba o tujcu, ki nekje izstopi iz vlaka, da bi morda ostal, a postane le dokončni tujec. | Na mariborski železniški postaji na prvi dan v letu 1938 izstopi Joseph Erdman, prodajalec laboratorijske opreme. V mestu, kjer se je rodil, namerava počakati poslovnega partnerja in se nato odpraviti naprej. A nekaj se zalomi, nekaj ne poteka tako, kot bi moralo. Poslovnega partnerja ne more priklicati, hiše, kjer raste debeli fižol, ne najde, modra žoga, ki se je spominja iz otroštva, se mu izmika. Usodno se zaplete z Marjetico, ženo inženirja Franja Samse, in v rojstnem mestu ujame veličasten trenutek severnega sija. Severni sij je zgodba o tujcu, ki nekje izstopi iz vlaka, da bi morda ostal, a postane le dokončni tujec. | ||
=== | ===Prostor in čas=== | ||
Mesto Maribor leta 1938. | Mesto Maribor leta 1938. | ||
=== | ===Osebe=== | ||
Jančarjevi junaki so iz mesa in krvi, v njih se na eksploziven način mešata živalski nagon po preživetju in napol blazno zalezovanje metafizičnih odmevov. | Jančarjevi junaki so iz mesa in krvi, v njih se na eksploziven način mešata živalski nagon po preživetju in napol blazno zalezovanje metafizičnih odmevov. | ||
:Josef | :Josef Erdmann, trgovski zastopnik | ||
:Marjetica Samsa, mlada dama | :Marjetica Samsa, mlada dama | ||
:Franjo Samsa, inženir | :Franjo Samsa, inženir | ||
| Vrstica 47: | Vrstica 48: | ||
:Duhovnik | :Duhovnik | ||
=== | ===Dogajanje po dejanjih=== | ||
==Nastanek drame== | ==Nastanek drame== | ||
»Gradivo se mi je oblikovalo ob branju časopisov iz tistega časa, ob pogovoru z ljudmi, ki so takrat živeli. Predvsem me je seveda zanimala situacija, ki se v kakem prostoru pojavi pred katastrofo, kakršno je Evropa potem doživela in ki jo je to mesto močno občutilo. Danes seveda ni težko obnavljati vzdušja, ki je pripeljalo do tistega, do česar je, vendar pa ob današnji človekovi izročenosti vsem mogočim ideologijam, političnim pritiskom, ki jih doživljamo dan za dnem ob tem, kar se dogaja okrog nas in po svetu, začutimo neko podobno drhtenje tal pod nogami, začutimo, da ne moremo obvladati svojega položaja v zgodovini. Ko sem pisal Severni sij, sem čutil, kako se pojavlja čas, ki bo podoben letu 1938. In nekaj podobnega dejansko visi v zraku. Levi in desni manifesti so na pohodu, tok političnega nasilja in ponujenih najboljših dokončnih rešitev pronica v človeške duše. Takšno stanje opisuje roman Severni sij, ki se dogaja v nekem času, ki mu ni manjkalo odrešenikov, norcev in morilcev vseh vrst. Kljub temu je Severni sij intimen roman. Patologija družbe in katastrofa, ki se nakazuje, sta samo ozadje, ki po sili razmer vpliva na človeškega posameznika." Drago Jančar; Intervju Helene Grandovec, Iz pravega lesa za prozaista, Večer, Maribor, 8. november 1984 | »Gradivo se mi je oblikovalo ob branju časopisov iz tistega časa, ob pogovoru z ljudmi, ki so takrat živeli. Predvsem me je seveda zanimala situacija, ki se v kakem prostoru pojavi pred katastrofo, kakršno je Evropa potem doživela in ki jo je to mesto močno občutilo. Danes seveda ni težko obnavljati vzdušja, ki je pripeljalo do tistega, do česar je, vendar pa ob današnji človekovi izročenosti vsem mogočim ideologijam, političnim pritiskom, ki jih doživljamo dan za dnem ob tem, kar se dogaja okrog nas in po svetu, začutimo neko podobno drhtenje tal pod nogami, začutimo, da ne moremo obvladati svojega položaja v zgodovini. Ko sem pisal Severni sij, sem čutil, kako se pojavlja čas, ki bo podoben letu 1938. In nekaj podobnega dejansko visi v zraku. Levi in desni manifesti so na pohodu, tok političnega nasilja in ponujenih najboljših dokončnih rešitev pronica v človeške duše. Takšno stanje opisuje roman Severni sij, ki se dogaja v nekem času, ki mu ni manjkalo odrešenikov, norcev in morilcev vseh vrst. Kljub temu je Severni sij intimen roman. Patologija družbe in katastrofa, ki se nakazuje, sta samo ozadje, ki po sili razmer vpliva na človeškega posameznika." Drago Jančar; Intervju Helene Grandovec, Iz pravega lesa za prozaista, Večer, Maribor, 8. november 1984 | ||
| Vrstica 53: | Vrstica 54: | ||
»Danes je seveda lahko reči, da so osemintridesetega leta ljudje živeli na robu brezna, da so tam brali svoje politične časopise, v kavarnah polemizirali, ideologizirali ali pač samo greli svoj debeli fižol v vlažnem stanovanju. In da ob vsem tem nihče ni videl na dno votline, kjer se bodo čez nekaj let isti ljudje vse počez z okrvavljenimi očmi držali za goltance. (…) Zakaj pripoved o zelo različnih ljudeh, ki se med novim letom in veliko nočjo leta osemintrideset počasi spreminjajo v čuden klobčič, nerazvozljiv in smrtno nevaren; takšna pripoved je pač najbližja občutku negotovosti, relativnosti dobrega in zlega, rahli blaznosti, ki gre čez naš svet, ki je veliko bolj kaotičen in veliko manj pregleden in razumljiv, kot si to moremo misliti.« | »Danes je seveda lahko reči, da so osemintridesetega leta ljudje živeli na robu brezna, da so tam brali svoje politične časopise, v kavarnah polemizirali, ideologizirali ali pač samo greli svoj debeli fižol v vlažnem stanovanju. In da ob vsem tem nihče ni videl na dno votline, kjer se bodo čez nekaj let isti ljudje vse počez z okrvavljenimi očmi držali za goltance. (…) Zakaj pripoved o zelo različnih ljudeh, ki se med novim letom in veliko nočjo leta osemintrideset počasi spreminjajo v čuden klobčič, nerazvozljiv in smrtno nevaren; takšna pripoved je pač najbližja občutku negotovosti, relativnosti dobrega in zlega, rahli blaznosti, ki gre čez naš svet, ki je veliko bolj kaotičen in veliko manj pregleden in razumljiv, kot si to moremo misliti.« | ||
Drago Jančar; Beseda avtorja, Delo, Ljubljana, 27. septembra 1984 | Drago Jančar; Beseda avtorja, Delo, Ljubljana, 27. septembra 1984 | ||
==Dosedanje uprizoritve== | ==Dosedanje uprizoritve== | ||
* 2005 [[SNG Maribor|Drama SNG Maribor]](krstna), r. Mile Korun | * 2005 [[SNG Maribor|Drama SNG Maribor]] (krstna), r. Mile Korun | ||
== | |||
== | ==Posebni članki== | ||
*[[Teatralna Aurora Borealis]], seminarska naloga, 2006 | |||
==Vir== | |||
* Cobiss | |||
==Literatura== | ==Literatura== | ||
*Premiernik, sezona 2005/2006, št. 2, [[SNG Maribor|Drama SNG Maribor]], oktober 2005 | *Premiernik, sezona 2005/2006, št. 2, [[SNG Maribor|Drama SNG Maribor]], oktober 2005 | ||
==Zunanje povezave== | ==Zunanje povezave== | ||
http://www.sng-mb.si/index.php?id=708 | [http://www.sng-mb.si/index.php?id=708 Severni sij] | ||
Trenutna redakcija s časom 08:53, 11. maj 2016
Info
- Avtor: Drago Jančar
- Leto nastanka: 2005
- Žanr: Drama
- Krstna uprizoritev: 7. oktober 2005, SNG Maribor, režija: Mile Korun
- Opomba: Dramatizacija lastnega romana.
- Število moških vlog: 16
- Število ženskih vlog: 8
Vsebina
»Takrat sem pomislil, da bi kar odšel iz tega mesta, da bi se obrnil in odšel.« Na mariborski železniški postaji na prvi dan v letu 1938 izstopi Joseph Erdman, prodajalec laboratorijske opreme. V mestu, kjer se je rodil, namerava počakati poslovnega partnerja in se nato odpraviti naprej. A nekaj se zalomi, nekaj ne poteka tako, kot bi moralo. Poslovnega partnerja ne more priklicati, hiše, kjer raste debeli fižol, ne najde, modra žoga, ki se je spominja iz otroštva, se mu izmika. Usodno se zaplete z Marjetico, ženo inženirja Franja Samse, in v rojstnem mestu ujame veličasten trenutek severnega sija. Severni sij je zgodba o tujcu, ki nekje izstopi iz vlaka, da bi morda ostal, a postane le dokončni tujec.
Prostor in čas
Mesto Maribor leta 1938.
Osebe
Jančarjevi junaki so iz mesa in krvi, v njih se na eksploziven način mešata živalski nagon po preživetju in napol blazno zalezovanje metafizičnih odmevov.
- Josef Erdmann, trgovski zastopnik
- Marjetica Samsa, mlada dama
- Franjo Samsa, inženir
- Boris Valentan, časnikar
- Ivan Glavina, brezposelni delavec
- Fedjatin, ruski emigrant
- Bukovski, patolog
- Leopold Markoni, trgovec in veleposestnik
- Polde Markoni, njegov sin
- Liselote, njegova žena
- Tondichter, skladatelj
- Samo Benedičič, policijski ravnatelj
- Benedičičeva žena
- Gretica, delavka
- Katica, šivilja
- Ondra, češki trgovec
- Svengali, čarovnik
- Njegova pomočnica
- Kosmata ženska z Bornea
- Prva gospodična
- Druga gospodična
- Srbski oficir
- Hrvaški trgovec
- Krčmar na Lentu
- Moški, Bolnik
- Receptor
- Duhovnik
Dogajanje po dejanjih
Nastanek drame
»Gradivo se mi je oblikovalo ob branju časopisov iz tistega časa, ob pogovoru z ljudmi, ki so takrat živeli. Predvsem me je seveda zanimala situacija, ki se v kakem prostoru pojavi pred katastrofo, kakršno je Evropa potem doživela in ki jo je to mesto močno občutilo. Danes seveda ni težko obnavljati vzdušja, ki je pripeljalo do tistega, do česar je, vendar pa ob današnji človekovi izročenosti vsem mogočim ideologijam, političnim pritiskom, ki jih doživljamo dan za dnem ob tem, kar se dogaja okrog nas in po svetu, začutimo neko podobno drhtenje tal pod nogami, začutimo, da ne moremo obvladati svojega položaja v zgodovini. Ko sem pisal Severni sij, sem čutil, kako se pojavlja čas, ki bo podoben letu 1938. In nekaj podobnega dejansko visi v zraku. Levi in desni manifesti so na pohodu, tok političnega nasilja in ponujenih najboljših dokončnih rešitev pronica v človeške duše. Takšno stanje opisuje roman Severni sij, ki se dogaja v nekem času, ki mu ni manjkalo odrešenikov, norcev in morilcev vseh vrst. Kljub temu je Severni sij intimen roman. Patologija družbe in katastrofa, ki se nakazuje, sta samo ozadje, ki po sili razmer vpliva na človeškega posameznika." Drago Jančar; Intervju Helene Grandovec, Iz pravega lesa za prozaista, Večer, Maribor, 8. november 1984
Interpretacije besedila
»Danes je seveda lahko reči, da so osemintridesetega leta ljudje živeli na robu brezna, da so tam brali svoje politične časopise, v kavarnah polemizirali, ideologizirali ali pač samo greli svoj debeli fižol v vlažnem stanovanju. In da ob vsem tem nihče ni videl na dno votline, kjer se bodo čez nekaj let isti ljudje vse počez z okrvavljenimi očmi držali za goltance. (…) Zakaj pripoved o zelo različnih ljudeh, ki se med novim letom in veliko nočjo leta osemintrideset počasi spreminjajo v čuden klobčič, nerazvozljiv in smrtno nevaren; takšna pripoved je pač najbližja občutku negotovosti, relativnosti dobrega in zlega, rahli blaznosti, ki gre čez naš svet, ki je veliko bolj kaotičen in veliko manj pregleden in razumljiv, kot si to moremo misliti.« Drago Jančar; Beseda avtorja, Delo, Ljubljana, 27. septembra 1984
Dosedanje uprizoritve
- 2005 Drama SNG Maribor (krstna), r. Mile Korun
Posebni članki
- Teatralna Aurora Borealis, seminarska naloga, 2006
Vir
- Cobiss
Literatura
- Premiernik, sezona 2005/2006, št. 2, Drama SNG Maribor, oktober 2005