Selma Spahić: Razlika med redakcijama
(Nova stran z vsebino: Spahić, Selma Spahić, Selma ==Življenjepis== Selma Spahić (1986) je diplomirala iz režije na sarajevski Akademiji...) |
|||
| (Ena vmesna redakcija istega uporabnika ni prikazana) | |||
| Vrstica 3: | Vrstica 3: | ||
==Življenjepis== | ==Življenjepis== | ||
Selma Spahić (1986) je diplomirala iz režije na sarajevski Akademiji za gledališko umetnost. | Selma Spahić (1986, Sarajevo) je diplomirala iz filmske, gledališke in televizijske režije na sarajevski Akademiji za gledališko umetnost. Je del generacije, katere socializacijo so pospremili sprememba družbenega sistema, indoktrinacija z nacionalizmom, neskončni primeri nepotizma in skorumpiranosti. Med študijem je snemala kratke in dokumentarne filme, bila asistentka režije pri filmu ''Sneg'' režiserke Aide Begić. | ||
Režirala je besedila iz zakladnice dramskih klasikov in sodobne svetovne literature (''Pomladno prebujenje'' Franka Wedekinda, ''Let nad kukavičjim gnezdom'' Kena Keseyja, ''Samotni zahod'' Martina McDonagha, ''Dvom'' Johna Patricka Shanleyja, ''Ženske, ki čistijo'' (po Genetovih ''Služkinjah''), ''Kokoš'' (po motivih ''Šolskega zvezka'' Agote Kristof), ''Liliom'' Ferenca Molnarja), ustvarjala predstave dokumentarnega tipa – njena dokumentarna predstava ''Hipermnezija'', ki temelji na otroških zgodbah osmih igralcev iz Bosne in Hercegovine, Srbije in s Kosova, je bila nagrajena na številnih evropskih gledaliških festivalih. Popolnoma drugačen dokumentarni pristop je uporabila v predstavi ''Skupščina'', ki temelji na materialu s parlamentarnih sej v Bosni med letoma 1996–2013. | |||
Na oder je postavila tudi številne sodobne bosanske tekste (na primer ''Praskanje ali kako se je ubila moja babica'' Tanje Šljivar, ''L.U.Z.E.R.I.'' Dina Pešuta, ''Natatorium'' Marka Milosavljevića in Dina Pešuta). Ena njenih najuspešnejših uprizoritev ''Skrivnost malinove marmelade'' je nastala po motivih kratkih zgodb Karim Zaimović. | |||
Pri ustvarjanju gledaliških predstav pogosto uporablja tehniko devising in metode dokumentarnega gledališča. | |||
Večkrat je bila nagrajena na festivalih v Bosni in Hercegovini, njene intermedialne predstave, ki pogosto vključujejo številne elemente filmskega jezika, pa so gostovale na pomembnih evropskih festivalih v Nemčiji, Švici in na Poljskem. Spada med redke umetnike, ki kljub zategovanju pasu v kulturi ustvarja zahtevne projekte in z njimi premika tradicionalne meje. Vodi tudi gledališke delavnice v Bosni in Hercegovini, Srbiji, Črni gori, Veliki Britaniji in na Hrvaškem. Kot asistentka na Akademiji za gledališko umetnost sodeluje pri predmetu režijsko delo z igralcem, od leta 2009 je selektorica za Mednarodni gledališki festival MES Sarajevo, od leta 2012 tudi umetniška direktorica tega festivala. | |||
==Režije== | ==Režije== | ||
*2016 Ferenc Molnár ''LILIOM'', SNG Drama Ljubljana | *2016 Ferenc Molnár ''LILIOM'', SNG Drama Ljubljana | ||
Trenutna redakcija s časom 11:48, 11. maj 2016
Življenjepis
Selma Spahić (1986, Sarajevo) je diplomirala iz filmske, gledališke in televizijske režije na sarajevski Akademiji za gledališko umetnost. Je del generacije, katere socializacijo so pospremili sprememba družbenega sistema, indoktrinacija z nacionalizmom, neskončni primeri nepotizma in skorumpiranosti. Med študijem je snemala kratke in dokumentarne filme, bila asistentka režije pri filmu Sneg režiserke Aide Begić.
Režirala je besedila iz zakladnice dramskih klasikov in sodobne svetovne literature (Pomladno prebujenje Franka Wedekinda, Let nad kukavičjim gnezdom Kena Keseyja, Samotni zahod Martina McDonagha, Dvom Johna Patricka Shanleyja, Ženske, ki čistijo (po Genetovih Služkinjah), Kokoš (po motivih Šolskega zvezka Agote Kristof), Liliom Ferenca Molnarja), ustvarjala predstave dokumentarnega tipa – njena dokumentarna predstava Hipermnezija, ki temelji na otroških zgodbah osmih igralcev iz Bosne in Hercegovine, Srbije in s Kosova, je bila nagrajena na številnih evropskih gledaliških festivalih. Popolnoma drugačen dokumentarni pristop je uporabila v predstavi Skupščina, ki temelji na materialu s parlamentarnih sej v Bosni med letoma 1996–2013.
Na oder je postavila tudi številne sodobne bosanske tekste (na primer Praskanje ali kako se je ubila moja babica Tanje Šljivar, L.U.Z.E.R.I. Dina Pešuta, Natatorium Marka Milosavljevića in Dina Pešuta). Ena njenih najuspešnejših uprizoritev Skrivnost malinove marmelade je nastala po motivih kratkih zgodb Karim Zaimović.
Pri ustvarjanju gledaliških predstav pogosto uporablja tehniko devising in metode dokumentarnega gledališča.
Večkrat je bila nagrajena na festivalih v Bosni in Hercegovini, njene intermedialne predstave, ki pogosto vključujejo številne elemente filmskega jezika, pa so gostovale na pomembnih evropskih festivalih v Nemčiji, Švici in na Poljskem. Spada med redke umetnike, ki kljub zategovanju pasu v kulturi ustvarja zahtevne projekte in z njimi premika tradicionalne meje. Vodi tudi gledališke delavnice v Bosni in Hercegovini, Srbiji, Črni gori, Veliki Britaniji in na Hrvaškem. Kot asistentka na Akademiji za gledališko umetnost sodeluje pri predmetu režijsko delo z igralcem, od leta 2009 je selektorica za Mednarodni gledališki festival MES Sarajevo, od leta 2012 tudi umetniška direktorica tega festivala.
Režije
- 2016 Ferenc Molnár LILIOM, SNG Drama Ljubljana
Nagrade
Viri in literatura
- SNG Drama Ljubljana