Zofija Borštnik

Življenjepis

(*15.5.1868, Ljubljana †3.12.1948, Zagreb) Igralka Zofija Borštnik - Zvonarjeva, rojena Turk. Prvič je nastopila 10.12.1882 v ljubljanski čitalnici pri štirinajstih letih s svojim poznejšim možem igralcem Ignacijem Borštnikom, s katerim se je poročila leta 1889 in z njim leta 1894 odšla v Zagreb.

V Zagrebu je bila pet sezon ena prvih igralk in v tem umetniško nezadržno zorela in rasla. Leta 1902 jo je novi intendant zagrebškega gledališča odpustil in začelo se je njeno potovanje po različnih odrih v Beogradu. Po študiju na Dunaju je igrala v Sofiji v Bolgariji. Leta 1907 jo je intendant Franjo Juvančič ponovno pridobil za Ljubljano, a že tri leta kasneje je bila po sporih s Franjem Govekarjem ponovno odpuščena. Za tem je nastopala v Osijeku in drugod izven Slovenije, dokler se ni po prvi svetovni vojni spet vrnila v Ljubljano, kjer je bila angažirana v sezonah 1920/21 in 1921/22. Zadnjič je nastopila leta 1926. leta, se nato odselila v Zagreb, kjer je skoraj popolnoma pozabljena umrla 3. decembra 1948.

Spada med prve slovenske poklicne igralke. Je največja umetnica v prvi dobi našega gledališča in ena največjih slovenskih tragedinj. Ustvarila je nad 300 vlog. Z ognjevitim temperamentom je oblikovala vse ženske like, od monumentalnih antičnih junakinj do preobčutljivih žensk modernega časa. Igrala je v slovenskem, hrvaškem, bolgarskem in nemškem jeziku.

V Ljubljani je že na čitalniškem odru leta 1892 doživela svoj umetniški vrh z naslovno vlogo v Ibsenovi Nori, ob odprtju Deželnega gledališča istega leta pa tudi z Veroniko Deseniško v istoimenski drami Josipa Jurčiča. Igralski vrh pa je zanesljivo dosegla v moderni dramatiki, predvsem v Ibsenovih dramah. S temperamentom in naravnim darom si je pridobila občinstvo in kritike, a s svojo muhavostjo primadone izzivala mnoge zaplete.

Viri in literatura

• Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.