Zofija Borštnik: Razlika med redakcijama
(Nova stran z vsebino: Borštnik, Zofija Borštnik, Zofija Igralka Zofija Borštnik, pogosto omenjana tudi z vzedvkom Zvonarjeva, ...) |
|||
(6 vmesnih redakcij 3 uporabnikov ni prikazanih) | |||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
[[Kategorija:Ustvarjalci|Borštnik, Zofija]] [[Kategorija:Igralci in animatorji|Borštnik, Zofija]] | [[Kategorija:Ustvarjalci|Borštnik, Zofija]] [[Kategorija:Igralci in animatorji|Borštnik, Zofija]] | ||
<div style="float: right">[[Slika:Zofija_Borštnik_wiki_commons.jpg|Foto: Wikimedia Commons]]</div> | |||
==Življenjepis== | |||
(*15.5.1868, Ljubljana †3.12.1948, Zagreb) Igralka Zofija Borštnik - Zvonarjeva, rojena Turk. Prvič je nastopila 10.12.1882 v ljubljanski čitalnici pri štirinajstih letih s svojim poznejšim možem igralcem [[Ignacij Borštnik|Ignacijem Borštnikom]], s katerim se je poročila leta 1889 in z njim leta 1894 odšla v Zagreb. | |||
V Zagrebu je bila pet sezon ena prvih igralk in v tem umetniško nezadržno zorela in rasla. Leta 1902 jo je novi intendant zagrebškega gledališča odpustil in začelo se je njeno potovanje po različnih odrih v Beogradu. Po študiju na Dunaju je igrala v Sofiji v Bolgariji. Leta 1907 jo je intendant Franjo Juvančič ponovno pridobil za Ljubljano, a že tri leta kasneje je bila po sporih s Franjem Govekarjem ponovno odpuščena. Za tem je nastopala v Osijeku in drugod izven Slovenije, dokler se ni po prvi svetovni vojni spet vrnila v Ljubljano, kjer je bila angažirana v sezonah 1920/21 in 1921/22. Zadnjič je nastopila leta 1926. leta, se nato odselila v Zagreb, kjer je skoraj popolnoma pozabljena umrla 3. decembra 1948. | |||
Leta | |||
V Ljubljani je | Spada med prve slovenske poklicne igralke. Je največja umetnica v prvi dobi našega gledališča in ena največjih slovenskih tragedinj. Ustvarila je nad 300 vlog. Z ognjevitim temperamentom je oblikovala vse ženske like, od monumentalnih antičnih junakinj do preobčutljivih žensk modernega časa. Igrala je v slovenskem, hrvaškem, bolgarskem in nemškem jeziku. | ||
S temperamentom in naravnim darom si je pridobila občinstvo in kritike, a s svojo muhavostjo primadone izzivala mnoge zaplete. | |||
V Ljubljani je že na čitalniškem odru leta 1892 doživela svoj umetniški vrh z naslovno vlogo v Ibsenovi ''Nori'', ob odprtju Deželnega gledališča istega leta pa tudi z '''Veroniko Deseniško''' v istoimenski drami Josipa Jurčiča. Igralski vrh pa je zanesljivo dosegla v moderni dramatiki, predvsem v Ibsenovih dramah. S temperamentom in naravnim darom si je pridobila občinstvo in kritike, a s svojo muhavostjo primadone izzivala mnoge zaplete. | |||
==Vloge== | |||
*Antigona | |||
*Desdemona | |||
*Porzia | |||
*kraljica ''Hamlet'' | |||
*Marija Stuart | |||
*Izabella | |||
*Dama s kamelijami | |||
*Vojvodkinja Marlborough ''Kozarec vode'' | |||
*Ga. Flamova ''Rosa Berndt'' | |||
*Nora | |||
*Alis ''Smrtni ples'' | |||
*Vrza | |||
*naslovna vloga ''Veronika Deseniška'' | |||
*naslovna vloga ''Smrt majke Jogovića'' | |||
==Viri in literatura== | |||
*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008. | |||
==Zunanje povezave== | |||
*[http://slovenci.hr/uploads/zaloznistvo/knjiga_w2.pdf Slovenski umetniki na hrvaških odrih] (PDF) |
Trenutna redakcija s časom 09:49, 14. maj 2016
Življenjepis
(*15.5.1868, Ljubljana †3.12.1948, Zagreb) Igralka Zofija Borštnik - Zvonarjeva, rojena Turk. Prvič je nastopila 10.12.1882 v ljubljanski čitalnici pri štirinajstih letih s svojim poznejšim možem igralcem Ignacijem Borštnikom, s katerim se je poročila leta 1889 in z njim leta 1894 odšla v Zagreb.
V Zagrebu je bila pet sezon ena prvih igralk in v tem umetniško nezadržno zorela in rasla. Leta 1902 jo je novi intendant zagrebškega gledališča odpustil in začelo se je njeno potovanje po različnih odrih v Beogradu. Po študiju na Dunaju je igrala v Sofiji v Bolgariji. Leta 1907 jo je intendant Franjo Juvančič ponovno pridobil za Ljubljano, a že tri leta kasneje je bila po sporih s Franjem Govekarjem ponovno odpuščena. Za tem je nastopala v Osijeku in drugod izven Slovenije, dokler se ni po prvi svetovni vojni spet vrnila v Ljubljano, kjer je bila angažirana v sezonah 1920/21 in 1921/22. Zadnjič je nastopila leta 1926. leta, se nato odselila v Zagreb, kjer je skoraj popolnoma pozabljena umrla 3. decembra 1948.
Spada med prve slovenske poklicne igralke. Je največja umetnica v prvi dobi našega gledališča in ena največjih slovenskih tragedinj. Ustvarila je nad 300 vlog. Z ognjevitim temperamentom je oblikovala vse ženske like, od monumentalnih antičnih junakinj do preobčutljivih žensk modernega časa. Igrala je v slovenskem, hrvaškem, bolgarskem in nemškem jeziku.
V Ljubljani je že na čitalniškem odru leta 1892 doživela svoj umetniški vrh z naslovno vlogo v Ibsenovi Nori, ob odprtju Deželnega gledališča istega leta pa tudi z Veroniko Deseniško v istoimenski drami Josipa Jurčiča. Igralski vrh pa je zanesljivo dosegla v moderni dramatiki, predvsem v Ibsenovih dramah. S temperamentom in naravnim darom si je pridobila občinstvo in kritike, a s svojo muhavostjo primadone izzivala mnoge zaplete.
Vloge
- Antigona
- Desdemona
- Porzia
- kraljica Hamlet
- Marija Stuart
- Izabella
- Dama s kamelijami
- Vojvodkinja Marlborough Kozarec vode
- Ga. Flamova Rosa Berndt
- Nora
- Alis Smrtni ples
- Vrza
- naslovna vloga Veronika Deseniška
- naslovna vloga Smrt majke Jogovića
Viri in literatura
- Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.