Zofija Borštnik: Razlika med redakcijama

(Nova stran z vsebino: Borštnik, Zofija Borštnik, Zofija Igralka Zofija Borštnik, pogosto omenjana tudi z vzedvkom Zvonarjeva, ...)
 
 
(6 vmesnih redakcij 3 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 1: Vrstica 1:
[[Kategorija:Ustvarjalci|Borštnik, Zofija]] [[Kategorija:Igralci in animatorji|Borštnik, Zofija]]  
[[Kategorija:Ustvarjalci|Borštnik, Zofija]] [[Kategorija:Igralci in animatorji|Borštnik, Zofija]]  
<div style="float: right">[[Slika:Zofija_Borštnik_wiki_commons.jpg|Foto: Wikimedia Commons]]</div>
==Življenjepis==
(*15.5.1868, Ljubljana †3.12.1948, Zagreb) Igralka Zofija Borštnik - Zvonarjeva, rojena Turk. Prvič je nastopila 10.12.1882 v ljubljanski čitalnici pri štirinajstih letih s svojim poznejšim možem igralcem [[Ignacij Borštnik|Ignacijem Borštnikom]], s katerim se je poročila leta 1889  in z njim leta 1894 odšla v Zagreb.


Igralka Zofija Borštnik, pogosto omenjana tudi z vzedvkom Zvonarjeva, se je rodila 15. maja 1868 v Ljubljani. Pri štirinajstih letih je prvič nastopila v gledališču v Ljubljani s svojim poznejšim možem [http://Ignacij%20Borštnik|Ignacijem%20Borštnikom Ignacij Borštnik|Ignacijem Borštnikom]
V Zagrebu je bila pet sezon ena prvih igralk in v tem umetniško nezadržno zorela in rasla. Leta 1902 jo je novi intendant zagrebškega gledališča odpustil in začelo se je njeno potovanje po različnih odrih v Beogradu. Po študiju na Dunaju je igrala v Sofiji v Bolgariji. Leta 1907 jo je intendant Franjo Juvančič ponovno pridobil za Ljubljano, a že tri leta kasneje je bila po sporih s Franjem Govekarjem ponovno odpuščena. Za tem je nastopala v Osijeku in drugod izven Slovenije, dokler se ni po prvi svetovni vojni spet vrnila v Ljubljano, kjer je bila angažirana v sezonah 1920/21 in 1921/22. Zadnjič je nastopila leta 1926. leta, se nato odselila v Zagreb, kjer je skoraj popolnoma pozabljena umrla 3. decembra 1948.
Leta 1894 sta oba zapustila Ljubljano in se zaposlila v Zagrebu, kjer pa je bila Zofija le do leta 1902, ko jo je novi intendant zagrebškega gledališča odpustil in začelo se je njeno potovanje po različnih odrih v Beogradu, 2 leti je bila angažirana v Sofiji. Leta 1907 jo je intendant F. Juvančič ponovno pridobil za Ljubljano, a že tri leta kasneje je bila po sporih s Franjo Govekar|Franjem Govekarjem ponovno odpuščena, vendar je v letih 1919 do 1922 še igrala v Ljubljani, zadnjič je nastopila leta 1926, se nato odselila v Zagreb, kjer je skoraj popolnoma pozabljena umrla 3. decembra 1948.


V Ljubljani je še na čitalniškem odru 1892 doživela svoj umetniški vrh z naslovno vlogo v Ibsenovi '''Nori''', ob odprtju Deželnega gledališča istega leta pa tudi z '''Veroniko Deseniško''' v istoimenski drami Josipa Jurčiča. Igralski vrh pa je zanesljivo dosegla v moderni dramatiki, predvsem v Ibsenovih dramah.
Spada med prve slovenske poklicne igralke. Je največja umetnica v prvi dobi našega gledališča in ena največjih slovenskih tragedinj. Ustvarila je nad 300 vlog. Z ognjevitim temperamentom je oblikovala vse ženske like, od monumentalnih antičnih junakinj do preobčutljivih žensk modernega časa. Igrala je v slovenskem, hrvaškem, bolgarskem in nemškem jeziku.
S temperamentom in naravnim darom si je pridobila občinstvo in kritike, a s svojo muhavostjo primadone izzivala mnoge zaplete.
 
V Ljubljani je že na čitalniškem odru leta 1892 doživela svoj umetniški vrh z naslovno vlogo v Ibsenovi ''Nori'', ob odprtju Deželnega gledališča istega leta pa tudi z '''Veroniko Deseniško''' v istoimenski drami Josipa Jurčiča. Igralski vrh pa je zanesljivo dosegla v moderni dramatiki, predvsem v Ibsenovih dramah. S temperamentom in naravnim darom si je pridobila občinstvo in kritike, a s svojo muhavostjo primadone izzivala mnoge zaplete.
 
==Vloge==
*Antigona
*Desdemona
*Porzia
*kraljica ''Hamlet''
*Marija Stuart
*Izabella
*Dama s kamelijami
*Vojvodkinja Marlborough ''Kozarec vode''
*Ga. Flamova ''Rosa Berndt''
*Nora
*Alis ''Smrtni ples''
*Vrza
*naslovna vloga ''Veronika Deseniška''
*naslovna vloga ''Smrt majke Jogovića''
==Viri in literatura==
*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
==Zunanje povezave==
*[http://slovenci.hr/uploads/zaloznistvo/knjiga_w2.pdf Slovenski umetniki na hrvaških odrih] (PDF)

Trenutna redakcija s časom 09:49, 14. maj 2016

Foto: Wikimedia Commons

Življenjepis

(*15.5.1868, Ljubljana †3.12.1948, Zagreb) Igralka Zofija Borštnik - Zvonarjeva, rojena Turk. Prvič je nastopila 10.12.1882 v ljubljanski čitalnici pri štirinajstih letih s svojim poznejšim možem igralcem Ignacijem Borštnikom, s katerim se je poročila leta 1889 in z njim leta 1894 odšla v Zagreb.

V Zagrebu je bila pet sezon ena prvih igralk in v tem umetniško nezadržno zorela in rasla. Leta 1902 jo je novi intendant zagrebškega gledališča odpustil in začelo se je njeno potovanje po različnih odrih v Beogradu. Po študiju na Dunaju je igrala v Sofiji v Bolgariji. Leta 1907 jo je intendant Franjo Juvančič ponovno pridobil za Ljubljano, a že tri leta kasneje je bila po sporih s Franjem Govekarjem ponovno odpuščena. Za tem je nastopala v Osijeku in drugod izven Slovenije, dokler se ni po prvi svetovni vojni spet vrnila v Ljubljano, kjer je bila angažirana v sezonah 1920/21 in 1921/22. Zadnjič je nastopila leta 1926. leta, se nato odselila v Zagreb, kjer je skoraj popolnoma pozabljena umrla 3. decembra 1948.

Spada med prve slovenske poklicne igralke. Je največja umetnica v prvi dobi našega gledališča in ena največjih slovenskih tragedinj. Ustvarila je nad 300 vlog. Z ognjevitim temperamentom je oblikovala vse ženske like, od monumentalnih antičnih junakinj do preobčutljivih žensk modernega časa. Igrala je v slovenskem, hrvaškem, bolgarskem in nemškem jeziku.

V Ljubljani je že na čitalniškem odru leta 1892 doživela svoj umetniški vrh z naslovno vlogo v Ibsenovi Nori, ob odprtju Deželnega gledališča istega leta pa tudi z Veroniko Deseniško v istoimenski drami Josipa Jurčiča. Igralski vrh pa je zanesljivo dosegla v moderni dramatiki, predvsem v Ibsenovih dramah. S temperamentom in naravnim darom si je pridobila občinstvo in kritike, a s svojo muhavostjo primadone izzivala mnoge zaplete.

Vloge

  • Antigona
  • Desdemona
  • Porzia
  • kraljica Hamlet
  • Marija Stuart
  • Izabella
  • Dama s kamelijami
  • Vojvodkinja Marlborough Kozarec vode
  • Ga. Flamova Rosa Berndt
  • Nora
  • Alis Smrtni ples
  • Vrza
  • naslovna vloga Veronika Deseniška
  • naslovna vloga Smrt majke Jogovića

Viri in literatura

  • Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.

Zunanje povezave

Pridobljeno iz »https://sigledal.org/w/index.php?title=Zofija_Borštnik&oldid=42898«

Pripomočki

Po wikiju

Podpora

Orodja

Pogledi

Imenski prostori