Živa Kraigher: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
|||
| Vrstica 4: | Vrstica 4: | ||
==Življenjepis== | ==Življenjepis== | ||
Živa Kraigher se je rodila v Ilirski Bistrici, 16. junija 1920. Obiskovala je plesno šolo [[Meta Vidmar|Mete Vidmar]] v Ljubljani ter se izpopolnjevala v Parizu in Berlinu. Leta 1956 je v Pionirski knjižnici v Ljubljani uvedla plesne urice za otroke in pedagoško delo nadaljevala na oddelku za izrazni ples Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje v Lj. Od leta 1962 je koreografirala za [[MGL]] in televizijo. Pisala je tudi baletne kritike, izdala knjigo ''Razvoj plesne umetnosti'' ter z vpeljevanjem sodobnih plesnih tehnik vplivala na razvoj slovenskega plesa. Med njene večje koreografije štejemo ''Vodič po orkestru'' B. Brittna, ''7. klavirska sonata'' S. S. Prokofjeva, ''Groteskni plesi'' J. Matičiča, ''Requiem'' D. Božiča, ''Concertino za harfo in godala'' Z. Cigliča, ''Upor'' V. Ukmarja. Za svoje delo je leta 1974 prejela Žagarjevo nagrado s področja šolstva. Umrla je 20. maja 2011. | Živa Kraigher se je rodila v Ilirski Bistrici, 16. junija 1920. Obiskovala je plesno šolo [[Meta Vidmar|Mete Vidmar]] v Ljubljani ter se izpopolnjevala v Parizu in Berlinu. Leta 1956 je v Pionirski knjižnici v Ljubljani uvedla plesne urice za otroke in pedagoško delo nadaljevala na oddelku za izrazni ples Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje v Lj. Od leta 1962 je koreografirala za [[MGL]] in televizijo. Pisala je tudi baletne kritike, izdala knjigo ''Razvoj plesne umetnosti'' ter z vpeljevanjem sodobnih plesnih tehnik vplivala na razvoj slovenskega plesa. Med njene večje koreografije štejemo ''Vodič po orkestru'' B. Brittna, ''7. klavirska sonata'' S. S. Prokofjeva, ''Groteskni plesi'' J. Matičiča, ''Requiem'' D. Božiča, ''Concertino za harfo in godala'' Z. Cigliča, ''Upor'' V. Ukmarja. Za svoje delo je leta 1974 prejela Žagarjevo nagrado s področja šolstva. Umrla je 20. maja 2011. | ||
==Video== | |||
{{#embed:youtube | uUxnQObN62U}} | |||
Tone Stojko - Sprehod z Živo Kraigher, 1994 | |||
{{#embed:youtube | 9BNPDNIe8Bk}} | |||
Živa Kraigher - Balada št.1, op.23 (1988) | |||
{{#embed:youtube | bMlLdYibN3U}} | |||
Živa Kaigher - Pajek (1940) | |||
==Viri in literatura== | ==Viri in literatura== | ||
*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008. | *''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008. | ||
Redakcija: 10:01, 13. junij 2016
Življenjepis
Živa Kraigher se je rodila v Ilirski Bistrici, 16. junija 1920. Obiskovala je plesno šolo Mete Vidmar v Ljubljani ter se izpopolnjevala v Parizu in Berlinu. Leta 1956 je v Pionirski knjižnici v Ljubljani uvedla plesne urice za otroke in pedagoško delo nadaljevala na oddelku za izrazni ples Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje v Lj. Od leta 1962 je koreografirala za MGL in televizijo. Pisala je tudi baletne kritike, izdala knjigo Razvoj plesne umetnosti ter z vpeljevanjem sodobnih plesnih tehnik vplivala na razvoj slovenskega plesa. Med njene večje koreografije štejemo Vodič po orkestru B. Brittna, 7. klavirska sonata S. S. Prokofjeva, Groteskni plesi J. Matičiča, Requiem D. Božiča, Concertino za harfo in godala Z. Cigliča, Upor V. Ukmarja. Za svoje delo je leta 1974 prejela Žagarjevo nagrado s področja šolstva. Umrla je 20. maja 2011.
Video
Tone Stojko - Sprehod z Živo Kraigher, 1994
Živa Kraigher - Balada št.1, op.23 (1988)
Živa Kaigher - Pajek (1940)
Viri in literatura
- Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.