France Koblar: Razlika med redakcijama
| Vrstica 4: | Vrstica 4: | ||
==Življenjepis== | ==Življenjepis== | ||
(* 29. november 1889, Železniki, † 11. januar 1975, Ljubljana) | (* 29. november 1889, Železniki, † 11. januar 1975, Ljubljana)<br /> | ||
France Koblar se je rodil v Železnikih, 29. novembra 1889. Študiral je na Dunaju, diplomiral pa na Filozofski fakulteti v Ljubljani, leta 1921 iz slavistike, leta 1923 iz klasične filologije in tam tudi doktoriral leta 1941. Med leti 1919 in 1945 je bil gimnazijski profesor v Ljubljani, nato pa do leta 1970 redni profesor za zgodovino drame na [[AGRFT Ljubljana|igralski akademiji]] v Ljubljani. Vmes je urejal revijo ''Dom in svet'' in vodil literarni in dramski program na Radiu Ljubjana, kjer je nekaj let vodil tudi upravo in program. Bil je med prvimi člani slovenskega kluba PEN ter predsednik Društva slovenskih književnikov in predsednik Slovenske matice. Sprva je objavljal poezijo in prozo, po letu 1918 pa se je posvetil kritiki in publicistiki ter se razvil v enega vodilnih katoliških izobražencev. Njegove kritike so še danes dragocen vir za gledališko zgodovino, zanje pa so značilne velika razgledanost, poudarjanje klasičnih vrednot in uveljavljanje moralnih meril. Urejal je zbrana dela, pripravljal spremne študije k pomembnim slovenskim in evropskim dramam, pripravil antalogiji ''Starejša slovenska drama'' in ''Novejša slovenska drama'' ter prevajal iz nemškega in poljskega jezika. Za svoje delo je dvakrat prejel [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|Prešernovo nagrado]], leta 1951 za delo na področju gledališke kulture, literarne zgodovine in kritike in leta 1969 za življenjsko delo na področju literarne umetnosti. Postumno je leta 1975 prejel še Kidričevo nagrado za življenjsko delo s področja slovstvene zgodovine in teatrologije. Umrl je 11. januarja 1975 v Ljubljani. | France Koblar se je rodil v Železnikih, 29. novembra 1889. Študiral je na Dunaju, diplomiral pa na Filozofski fakulteti v Ljubljani, leta 1921 iz slavistike, leta 1923 iz klasične filologije in tam tudi doktoriral leta 1941. Med leti 1919 in 1945 je bil gimnazijski profesor v Ljubljani, nato pa do leta 1970 redni profesor za zgodovino drame na [[AGRFT Ljubljana|igralski akademiji]] v Ljubljani. Vmes je urejal revijo ''Dom in svet'' in vodil literarni in dramski program na Radiu Ljubjana, kjer je nekaj let vodil tudi upravo in program. Bil je med prvimi člani slovenskega kluba PEN ter predsednik Društva slovenskih književnikov in predsednik Slovenske matice. Sprva je objavljal poezijo in prozo, po letu 1918 pa se je posvetil kritiki in publicistiki ter se razvil v enega vodilnih katoliških izobražencev. Njegove kritike so še danes dragocen vir za gledališko zgodovino, zanje pa so značilne velika razgledanost, poudarjanje klasičnih vrednot in uveljavljanje moralnih meril. Urejal je zbrana dela, pripravljal spremne študije k pomembnim slovenskim in evropskim dramam, pripravil antalogiji ''Starejša slovenska drama'' in ''Novejša slovenska drama'' ter prevajal iz nemškega in poljskega jezika. Za svoje delo je dvakrat prejel [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|Prešernovo nagrado]], leta 1951 za delo na področju gledališke kulture, literarne zgodovine in kritike in leta 1969 za življenjsko delo na področju literarne umetnosti. Postumno je leta 1975 prejel še Kidričevo nagrado za življenjsko delo s področja slovstvene zgodovine in teatrologije. Umrl je 11. januarja 1975 v Ljubljani. | ||
Redakcija: 10:28, 11. januar 2017
Življenjepis
(* 29. november 1889, Železniki, † 11. januar 1975, Ljubljana)
France Koblar se je rodil v Železnikih, 29. novembra 1889. Študiral je na Dunaju, diplomiral pa na Filozofski fakulteti v Ljubljani, leta 1921 iz slavistike, leta 1923 iz klasične filologije in tam tudi doktoriral leta 1941. Med leti 1919 in 1945 je bil gimnazijski profesor v Ljubljani, nato pa do leta 1970 redni profesor za zgodovino drame na igralski akademiji v Ljubljani. Vmes je urejal revijo Dom in svet in vodil literarni in dramski program na Radiu Ljubjana, kjer je nekaj let vodil tudi upravo in program. Bil je med prvimi člani slovenskega kluba PEN ter predsednik Društva slovenskih književnikov in predsednik Slovenske matice. Sprva je objavljal poezijo in prozo, po letu 1918 pa se je posvetil kritiki in publicistiki ter se razvil v enega vodilnih katoliških izobražencev. Njegove kritike so še danes dragocen vir za gledališko zgodovino, zanje pa so značilne velika razgledanost, poudarjanje klasičnih vrednot in uveljavljanje moralnih meril. Urejal je zbrana dela, pripravljal spremne študije k pomembnim slovenskim in evropskim dramam, pripravil antalogiji Starejša slovenska drama in Novejša slovenska drama ter prevajal iz nemškega in poljskega jezika. Za svoje delo je dvakrat prejel Prešernovo nagrado, leta 1951 za delo na področju gledališke kulture, literarne zgodovine in kritike in leta 1969 za življenjsko delo na področju literarne umetnosti. Postumno je leta 1975 prejel še Kidričevo nagrado za življenjsko delo s področja slovstvene zgodovine in teatrologije. Umrl je 11. januarja 1975 v Ljubljani.
Bibliografija
Viri in literatura
- Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.