Vlasto Dedović

Življenjepis

(9. junij 1934, Ivangrad v Črni gori, † 8. maj 2013)

Vlasto Dedović je leta 1953 je prišel v Ljubljano, da bi končal baletno šolo. Svoj prvi angažma je dobil leta 1956 v ljubljanskem baletnem ansamblu, leta 1957 pa je postal solist. V letih med 1963 in 1968 ter 1969 in 1972 je deloval v Göteborgu (Stora Teatern) in na Švedskem (Cullberg Balleten), kjer je bil tudi pedagog in koreograf. Od leta 1972 pa vse do svoje upokojitve 1992. je bil zaposlen v SNG Opera in balet Ljubljana, kjer je bil leta 1974 tudi pedagog, večkrat asistent koreografije, od leta 1985 pa dve sezoni tudi vodja ljubljanskega baleta. Od leta 1979 do 1986 je bil pedagog na ljubljanski baletni šoli. Po upokojitvi leta 1992 je ostal dejaven na koreografskem in plesnem področju.

Vlasto Dedović se je slovenskemu baletu zapisal že s prihodom v Ljubljano, kjer je razen nekaj let, ki jih je preživel na Švedskem, živel, poustvarjal in ustvarjal podobo slovenske baletne umetnosti. Že od samega začetka se je odlikoval z izjemnim tehničnim znanjem, veliko izraznostjo in raznovrstnostjo vlog, ki jih je z velikim žarom, talentom in osebnostjo oblikoval tako v sodobnih kot tudi klasičnih baletih. Njegov koreografski pristop so bogatile izkušnje, ki jih je pridobival kot baletni plesalec, na katerega so imeli velik vpliv velikani baletne umetnosti Pia in Pino Mlakar ter legendarna Birgit Cullberg.

Kot ustvarjalec je bil vedno v prvi vrsti posvečen baletni umetnosti, na svoji umetniški poti pa se je srečeval in prijateljeval tudi z mnogimi izjemnimi domačimi umetniki, s katerimi je sooblikoval vrhunce slovenske umetnosti, svoj koreografski opus pa je gradil predvsem na delih slovenskih skladateljev, zato velja tudi za pomembnega sooblikovalca na področju slovenske glasbene ustvarjalnosti. Njegov bogati in obsežni opus, ki je bil vseskozi usmerjen v sodobnost in inovativnost, predstavlja še danes neusahljiv vir dialoga med umetniškimi zvrstmi, identiteto in izklesanim osebnim izrazom.

Njegov koreografski prispevek šteje 38 krajših in daljših baletov, med drugim Pepelka v Göteburgu, Coppélia v Novem Sadu, Tri sestre v Zagrebu, Flamska legenda v Mariboru. Na glasbo slovenskih skladateljev je med drugim prispeval koreografije Žica (1976), Perpetuum (1994) in Nori malar (2001) (glasba Janeza Gregorca), Trobenta in vrag (glasba Alojza Srebotnjaka) in 4. simfonija na glasbo Lucijana Marije Škerjanca (pod skupnim naslovom Slovenski baletni večer, 1983), Sinfonia per archi na glasbo Uroša Kreka (1979), Matiček se ženi na glasbo Janija Goloba (1994) ter druge.

Za svoje delo je leta 2002 prejel Nagrado Lydie Wisiak.

Koreografije

Režije

Vloge v gledališču

Nagrade

• 1982 na jugoslovanskih koreografskih tekmovanjih v Novem Sadu druga nagrada za balet Dotik
• 1984 Zlata plaketa za balet Kajn in Abel
• 2002 Nagrada Lidije Wisiak Društva baletnih umetnikov Slovenije za izjemen dosežek na področju baletne umetnosti (Nori malar)
• 2010 Nagrada Pie in Pina Mlakarja za življenjsko delo, ki jo podeljuje DBUS

Viri in literatura

• Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
• SNG Opera in balet Ljubljana

Zunanje povezave

• In memoriam VLASTO DEDOVIČ - www.dbus.si