Lane Stranič: Razlika med redakcijama
(Nova stran z vsebino: Stranič, Lane Stranič, Lane ==Življenjepis== Lane Stranič se je rodila v Vidmu v Italiji, 20. aprila 194...) |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 4: | Vrstica 4: | ||
==Življenjepis== | ==Življenjepis== | ||
Lane Stranič se je rodila v Vidmu v Italiji, 20. aprila 1944. Leta 1963 je končala Srednjo baletno šolo v Ljubljani in se še tri leta izpopolnjevala v Parizu. Najprej je bila plesalka ljubljanskega baletnega ansambla, potem Državne opere v Hamburgu, Narodne opere v Sofiji, med leti 1971 in 1992 pa je bila solistka [[SNG Opera in balet Ljubljana|ljubljanskega Baleta]]. Odlikovala se je v tehnično zahtevnih karakternih vlogah, med najuspešnejšimi so bile '''Odette''' in '''Odile''' v ''Labodjem jezeru'' P. I. Čajkovskega, '''Egina''' v ''Spartaku'' A. Hačaturjana, '''Vražica''' v ''Vragu na vasi'' F. Lhotke, naslovne vloge v ''Giselle'' A. Adama, ''Rosalindi'' J. Straussa ml. in ''Gospodični Juliji'' A. J. T. Rangströma, '''Dekle''' v ''Čudežnem mandarinu'' B. Bartoka, '''Lepotica''' v ''Lepotici in zveri'' M. Ravela, '''Archisposa''' v ''Abraxasu'' W. Egka, '''Žena v zelenem''' v ''Peeru Gyntu'' E. Griega. Že vrsto let sodeluje v avtorskih projektih priznanih sodobnoplesnih koreografov in režiserjev. Za svoje delo je leta 1984 prejela [[Nagrada Prešernovega sklada|Nagrado Prešernovega sklada]]. | Lane Stranič se je rodila v Vidmu v Italiji, 20. aprila 1944. Leta 1963 je končala Srednjo baletno šolo v Ljubljani in se še tri leta izpopolnjevala v Parizu. Najprej je bila plesalka ljubljanskega baletnega ansambla, potem Državne opere v Hamburgu, Narodne opere v Sofiji, med leti 1971 in 1992 pa je bila solistka [[SNG Opera in balet Ljubljana|ljubljanskega Baleta]]. Odlikovala se je v tehnično zahtevnih karakternih vlogah, med najuspešnejšimi so bile '''Odette''' in '''Odile''' v ''Labodjem jezeru'' P. I. Čajkovskega, '''Egina''' v ''Spartaku'' A. Hačaturjana, '''Vražica''' v ''Vragu na vasi'' F. Lhotke, naslovne vloge v ''Giselle'' A. Adama, ''Rosalindi'' J. Straussa ml. in ''Gospodični Juliji'' A. J. T. Rangströma, '''Dekle''' v ''Čudežnem mandarinu'' B. Bartoka, '''Lepotica''' v ''Lepotici in zveri'' M. Ravela, '''Archisposa''' v ''Abraxasu'' W. Egka, '''Žena v zelenem''' v ''Peeru Gyntu'' E. Griega. Že vrsto let sodeluje v avtorskih projektih priznanih sodobnoplesnih koreografov in režiserjev. Za svoje delo je leta 1984 prejela [[Nagrada Prešernovega sklada|Nagrado Prešernovega sklada]]. | ||
==Nagrada== | |||
*2018 [[Nagrade Lydie Wisiak|Nagrada Lydie Wisiakove]] za življenjsko delo, ki jo podeljuje Društvo baletnih umetnikov Slovenije | |||
==Viri in literatura== | ==Viri in literatura== | ||
*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008. | *''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008. |
Redakcija: 09:50, 18. april 2018
Življenjepis
Lane Stranič se je rodila v Vidmu v Italiji, 20. aprila 1944. Leta 1963 je končala Srednjo baletno šolo v Ljubljani in se še tri leta izpopolnjevala v Parizu. Najprej je bila plesalka ljubljanskega baletnega ansambla, potem Državne opere v Hamburgu, Narodne opere v Sofiji, med leti 1971 in 1992 pa je bila solistka ljubljanskega Baleta. Odlikovala se je v tehnično zahtevnih karakternih vlogah, med najuspešnejšimi so bile Odette in Odile v Labodjem jezeru P. I. Čajkovskega, Egina v Spartaku A. Hačaturjana, Vražica v Vragu na vasi F. Lhotke, naslovne vloge v Giselle A. Adama, Rosalindi J. Straussa ml. in Gospodični Juliji A. J. T. Rangströma, Dekle v Čudežnem mandarinu B. Bartoka, Lepotica v Lepotici in zveri M. Ravela, Archisposa v Abraxasu W. Egka, Žena v zelenem v Peeru Gyntu E. Griega. Že vrsto let sodeluje v avtorskih projektih priznanih sodobnoplesnih koreografov in režiserjev. Za svoje delo je leta 1984 prejela Nagrado Prešernovega sklada.
Nagrada
- 2018 Nagrada Lydie Wisiakove za življenjsko delo, ki jo podeljuje Društvo baletnih umetnikov Slovenije
Viri in literatura
- Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.