Črt Škodlar: Razlika med redakcijama

 
(10 vmesnih redakcij 3 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 5: Vrstica 5:
==Življenjepis==
==Življenjepis==


Črt Škodlar se je rodil v Ljubljani, 4. januarja 1934. Študiral je umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti in režijo na [[AGRFT Ljubljana|AGRFT]] v Ljubljani. Od leta 1949 je sodeloval v [[LG Ljubljana|Mestnem lutkovnem gledališču]] sprva kot animator, pozneje režiser. Bil je tudi vodja lutkovnega oddelka na ljubljanski televiziji in vodja ateljeja za animirani film pri Triglav filmu. Ustvaril je več dokumentarnih, eksperimentalnih, kratkih animiranih filmov in prvi slovenski celovečerni lutkovni film Zvezdica Zaspanka, leta 1964. Še dandanes velja za domiselnega, duhovitega in tehnično dovršenega animatorja marionet.
Črt Škodlar se je rodil v Smledniku, 4. januarja 1934. Študiral je umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti in režijo na [[AGRFT Ljubljana|AGRFT]] v Ljubljani. Od leta 1949 je sodeloval v [[LG Ljubljana|Mestnem lutkovnem gledališču]] sprva kot animator, pozneje režiser. Med drugim je animiral Gašperčka v ''Čarobnih goslih'' Franza Poccija, Ribiča v ''Zlati ribici'' Jureta Pengova in Naceta Simončiča ter Komet Repatec, Sladoredarja in Pepeta Lučko v ''Zvezdici Zaspanki'' Frana Milčinskega.
 
 
Leta 1962 je prevzel vodstvo lutkovnega oddelka na ljubljanski televiziji, kjer je bil tudi scenograf, asistent, pomožni režiser in režiser. Najprej je delal kot realizator lutkovnih, kasneje pa še drugih oddaj. Dve leti pozneje je začel voditi atelje za animirani film pri Triglav filmu. Leta 1976 je prevzel mesto vodje TV izvedbe na TV Koper-Capodistria, kjer je ostal do upokojitve.
 
 
Ustvaril je več dokumentarnih, eksperimentalnih, kratkih animiranih filmov in prvi slovenski celovečerni lutkovni film ''Zvezdica Zaspanka'', leta 1964. Še dandanes velja za domiselnega, duhovitega in tehnično dovršenega animatorja marionet, svoj avtorski kredo pa je pokazal predvsem z eksperimentalnima animiranima filmoma ''Sintetični humor'' in ''Jutro, jezero in večer v Annecyju''.
 
==Režije==
{{#dynamic_content:rep | person | 9113 | directings}}
 
==Scenografije==
{{#dynamic_content:rep | person | 9113 | scenographies}}
==Nagrade==
*2003 Ježkova nagrada za izvirne dosežke in opuse v zvrsteh radijske in televizijske ustvarjalnosti
 
==Viri in literatura==
*STA
 
==Zunanje povezave==
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/lutkar-in-reziser-crt-skodlar-danes-praznuje-80-let Lutkar in režiser Črt Škodlar danes praznuje 80 let - www.sigledal.org]
*[https://www.rtvslo.si/kultura/oder/85-let-lutkarja-in-reziserja-crta-skodlarja/476354 85 let lutkarja in režiserja Črta Škodlarja - www.rtvslo.si, 04.01.2019]

Trenutna redakcija s časom 18:16, 27. januar 2019


Življenjepis

Črt Škodlar se je rodil v Smledniku, 4. januarja 1934. Študiral je umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti in režijo na AGRFT v Ljubljani. Od leta 1949 je sodeloval v Mestnem lutkovnem gledališču sprva kot animator, pozneje režiser. Med drugim je animiral Gašperčka v Čarobnih goslih Franza Poccija, Ribiča v Zlati ribici Jureta Pengova in Naceta Simončiča ter Komet Repatec, Sladoredarja in Pepeta Lučko v Zvezdici Zaspanki Frana Milčinskega.


Leta 1962 je prevzel vodstvo lutkovnega oddelka na ljubljanski televiziji, kjer je bil tudi scenograf, asistent, pomožni režiser in režiser. Najprej je delal kot realizator lutkovnih, kasneje pa še drugih oddaj. Dve leti pozneje je začel voditi atelje za animirani film pri Triglav filmu. Leta 1976 je prevzel mesto vodje TV izvedbe na TV Koper-Capodistria, kjer je ostal do upokojitve.


Ustvaril je več dokumentarnih, eksperimentalnih, kratkih animiranih filmov in prvi slovenski celovečerni lutkovni film Zvezdica Zaspanka, leta 1964. Še dandanes velja za domiselnega, duhovitega in tehnično dovršenega animatorja marionet, svoj avtorski kredo pa je pokazal predvsem z eksperimentalnima animiranima filmoma Sintetični humor in Jutro, jezero in večer v Annecyju.

Režije

Scenografije

Nagrade

  • 2003 Ježkova nagrada za izvirne dosežke in opuse v zvrsteh radijske in televizijske ustvarjalnosti

Viri in literatura

  • STA

Zunanje povezave