Svetlana Makarovič: Razlika med redakcijama
Vrstica 32: Vrstica 32:


==Dramska besedila==  
==Dramska besedila==  
* 1974 ''[[Pekarna Mišmaš]]''
{{#dynamic_content:rep | person | 1305 | authors_works}}
* 1986 ''[[Sapramiška]]''
* ''[[Smrad opera]]''
* ''[[Mali kakadu]]''
* ''[[Sen zelenjavne noči]]''
* ''[[Kabaret 91]]''
* ''[[Show strahov]]''
* ''[[Namesto rož]]''
* ''[[Teta Magda]]''


==Lutkovne igre==
==Lutkovne igre==

Redakcija: 19:15, 23. oktober 2021


Življenjepis

(*1.1.1939, Maribor) Svetlana Makarovič, vsestranska umetnica, književnica, igralka, pevka in ilustratorka se je rodila v Mariboru. Poleg njene mame (Otilija) in očeta (Abdon) v družini živita še brata Gorazd in Jan. V Ljubljani je končala srednjo vzgojiteljsko šolo in leta 1968 diplomirala na AGRFT. Nekaj časa je bila gledališka igralka najprej v Mestnem gledališču ljubljanskem, nato pa v SNG Drami Ljubljana.

Na začetku šestdesetih let 20. stoletja je začela s študijem različnih humanističnih ved (psihologija, pedagogika,etnologija in tuji jeziki), igrala klavir v kavarnah ter nekaj časa delala kot tajnica in vzgojiteljica otrok s posebnimi potrebami. Njena prva pesniška zbirka Somrak je izšla leta 1964. Ta pesniška zbirka je temačna, prevladuje pesimizem ter tematiki strahu in tesnobe. Tudi v njenih naslednjih pesniških zbirkah prevladuje tragično baladno razpoloženje. Njeno slovo od poezije pa predstavlja antologija njenih najboljših pesmi z naslovom Samost, ki je bila izdana v samozaložbi. Izdanih je bilo le 100 izvodov te knjige, od teh pa je bilo prodanih le tretjina, preostali izvodi so shranjeni kot dediščina, iz katerih naj bi se po njeni smrti financiral mariborski azil za živali.

Leta 1970 se je odločila za pot svobodne književnice. Poleg poezije in proze se je uveljavila tudi v radijskih in lutkovnih igrah za otroke ter dramah za odrasle. Ima eno najobsežnejših bibliografij med Slovenci (z več kot 300 knjižnimi naslovi). Prešernovo nagrado za življenjsko delo so ji namenili leta 2000, a je nagrado zavrnila. Uradno se je upokojila leta 1997.

V svojih proznih delih je oblikovala samosvoj slog, v katerem prevladujejo živali s posebnimi imeni, premišljenim značajem in imajo arhetipski motiv odhoda od doma. Veliko njenih del je bilo tudi uprizorjenih kot gledališke igre. Med njimi je največkrat igrana Sapramiška (Lutkovno gledališče Ljubljana), ki je bila prvič uprizorjena 1986 in jo igrajo še danes, že leta 2012 pa je doživela 1.600 ponovitev.

Prejela je številne nagrade in je znana tudi po tem, da je kot občutljiva umetnica vedno izražala svoje nestrinjanje z razmerami v sodobni družbi in okolju, v katerem še vedno zelo aktivno ustvarja in deluje.

Lirika

  • 1980 Sosed gora
  • 1974 Vojskin čas
  • 1974 Pelin žena
  • 1973 Srčevec
  • 1972 Volčje jagode
  • 1968 Kresna noč
  • 1964 Somrak

Libreta za opero

  • 1976 Kačji pastir

Šansonska besedila

  • 1993 Tisti čas
  • 1990 Krizantema na klavirju

Dramska besedila

2020 - 2025

2010 - 2019

2000 - 2009

1990 - 1999

1980 - 1989

1970 - 1979

Lutkovne igre

Radijske igre

TV igre

Dramatizacije


Druga dela

  • 2001, 2007 Prekleti kadilci, satira
  • 2004 S krempljem podčrtano, knjiga časopisnih kolumn

Nagrade

  • 2009 Zlati red za zasluge za izjemno uspešno in kakovostno leposlovno delo v slovenski književnosti ter njeno uveljavljanje v svetu
  • 2002 Viktor za življenjsko delo
  • 2000 nominacija za Andersenovo nagrado
  • 2000 zavrnitev Prešernove nagrade
  • 1998 nominacija za Andersenovo nagrado
  • 1994 Jenkova nagrada
  • 1994 IBBY Honour List
  • 1987 Janusz Korczak Honour List
  • 1976 Nagrada Prešernovega sklada za pesniški list Vojskin čas
  • 1975 Levstikova nagrada za pesniški list Vojskin čas
  • 1975 Nagrada Zmajeve dječje igre
  • 1973 Levstikova nagrada


Viri in literatura

  • SNG Opera in balet Ljubljana
  • Lutkovno gledališče Maribor

Zunanje povezave

Pridobljeno iz »https://sigledal.org/w/index.php?title=Svetlana_Makarovič&oldid=54473«

Pripomočki

Po wikiju

Podpora

Orodja

Pogledi

Imenski prostori