Mateja Pezdirc Bartol: Razlika med redakcijama
mBrez povzetka urejanja
 
(6 vmesnih redakcij drugega uporabnika ni prikazanih)
Vrstica 1: Vrstica 1:
[[Kategorija:Kritiki, teatrologi, teoretiki, raziskovalci in publicisti|Pezdirc Bartol, Mateja]]
[[Kategorija:Kritiki, teatrologi, teoretiki, raziskovalci in publicisti|Pezdirc Bartol, Mateja]]
'''Doc. dr. Mateja Pezdirc Bartol''', izredna profesorica za slovensko književnost na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani, osrednji predmet njenih predavanj je pregled slovenske dramatike.
'''Prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol''', predstojnica Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani.


==Življenjepis==
==Življenjepis==
Vrstica 6: Vrstica 6:




Že od dodiplomskega študija dalje se ukvarja z raziskovanjem in poučevanjem slovenščine kot drugega/tujega jezika. Že vrsto let s svojimi predavanji in delavnicami sodeluje na različnih seminarjih za učitelje slovenščine v zamejstvu, zdomstvu in izseljenstvu ter poučuje študente na tečajih slovenščine v okviru Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik Filozofske fakultete in na Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture. Je soavtorica učbenika ''S slovenščino nimam težav'' in avtorica metodično-didaktične monografije ''Literarna sestavljanka: umetnostna besedila na tečaju slovenščine za tujce''. V času podiplomskega študija se je intenzivno ukvarjala s procesi branja in razumevanja, torej z recepcijo literarnih besedil, metodološko pa so ji bile blizu empirične metode raziskovanja in interdisciplinarni pristop. Od doktorskega študija naprej pa se njeno raziskovalno in pedagoško delo vse bolj osredotoča na dramatiko. Zanima jo teorija drame, osredotočena na njeno recepcijo, to je bralca in gledalca, predvsem pa raziskuje sodobno slovensko dramatiko, to je najmlajše avtorje, pa tudi slovenske dramatičarke skozi zgodovino ter sodobno slovensko komedijo. Svoja znanstvena spoznanja, kot tudi strokovne članke, kritike in ocene, objavlja v osrednjih slavističnih revijah ter v različnih domačih in mednarodnih zbornikih. O slovenski dramatiki je v zadnjem letu predavala v Trstu, Zagrebu in Parizu. Svoja najnovejša strokovna in znanstvena spoznanja posreduje tudi učiteljem slovenščine v osnovnih in srednjih šolah v okviru Stalnega strokovnega izpopolnjevanja za učitelje. Je članica državne Predmetne komisije za slovenščino za Nacionalno preverjanje znanja ter članica slovenske sekcije za mladinsko književnost IBBY. Od leta 2006 je bila zaposlena kot docentka za slovensko književnost na Oddelku za slovenistiko, od 2012 kot izredna profesorica in od 2019 kot redna profesorica. Osrednji predmet njenih predavanj pa je pregled slovenske dramatike.
Že od dodiplomskega študija dalje se ukvarja z raziskovanjem in poučevanjem slovenščine kot drugega/tujega jezika. Že vrsto let s svojimi predavanji in delavnicami sodeluje na različnih seminarjih za učitelje slovenščine v zamejstvu, zdomstvu in izseljenstvu ter poučuje študente na tečajih slovenščine v okviru Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik Filozofske fakultete in na Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture. Je soavtorica učbenika ''S slovenščino nimam težav'' in avtorica metodično-didaktične monografije ''Literarna sestavljanka: umetnostna besedila na tečaju slovenščine za tujce''. V času podiplomskega študija se je intenzivno ukvarjala s procesi branja in razumevanja, torej z recepcijo literarnih besedil, metodološko pa so ji bile blizu empirične metode raziskovanja in interdisciplinarni pristop; svoje raziskave s tega področja je strnila v znanstveni monografiji ''Najdeni pomeni: empirične raziskave recepcije literarnega dela'' (2010). Od doktorskega študija naprej pa se njeno raziskovalno in pedagoško delo vse bolj osredotoča na dramatiko. Zanima jo teorija drame, osredotočena na njeno recepcijo, to je bralca in gledalca, predvsem pa raziskuje sodobno slovensko dramatiko, to je najmlajše avtorje, pa tudi slovenske dramatičarke skozi zgodovino ter sodobno slovensko komedijo; razprave s tega področja je objavila v znanstveni monografiji ''Navzkrižja svetov: študije o slovenski dramatiki'' (2016). Svoja najnovejša strokovna in znanstvena spoznanja posreduje tudi učiteljem slovenščine v osnovnih in srednjih šolah v okviru Stalnega strokovnega izpopolnjevanja za učitelje. Od leta 2006 do 2010 je bila članica Predmetne komisije za slovenščino za nacionalno preverjanje znanja. Je članica slovenske sekcije za mladinsko književnost IBBY in (so)avtorica gimnazijskih učbenikov za pouk književnosti ter priročnikov za maturo. Od leta 2006 je bila zaposlena kot docentka za slovensko književnost na Oddelku za slovenistiko, od 2012 kot izredna profesorica in od 2019 kot redna profesorica. Njena raziskovalna težišča so: slovenska dramatika in gledališče, teorija drame, mladinska književnost, primerjalni in medkulturni stiki, vloga sprejemnika v literarni in gledališki komunikaciji, medmedijski in meddisciplinarni pristopi k literaturi.
 
Bila je gostujoča profesorica na Filozofski fakulteti v Zagrebu, predavala pa je tudi na univerzah v Sofiji, Padovi, Parizu, Pragi, Varšavi, Budimpešti, Beogradu, Neaplju, Lizboni, Bratislavi, Londonu, Bruslju, Rimu idr. Bila je predsednica 44. in 45. Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture ter urednica dveh pripadajočih seminarskih zbornikov, ''Slovenski jezik, literatura, kultura in mediji'' (2008) ter ''Telo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi'' (2009). Leta 2012 je bila predsednica mednarodnega simpozija Obdobja 31 in urednica zbornika prispevkov ''Slovenska dramatika''. Med letoma 2018-2019 je bila vodja bilateralnega projekta s Srbijo. Piše tudi študije za gledališke liste, spremne besede, večkrat je bila v žiriji za Grumovo nagrado. Je članica Slavističnega društva Slovenije in članica Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije.
<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>
<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>


Trenutna redakcija s časom 04:02, 25. maj 2022

Prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol, predstojnica Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani.

Življenjepis

Rojena 30. 8. 1972. Po končani Gimnaziji Bežigrad se je leta 1991 vpisala na Filozofsko fakulteto (A - slovenski jezik in književnost, A - primerjalna književnost), kjer je leta 1998 diplomirala. Že v času študija je sodelovala s Centrom za slovenščino kot drugi/tuji jezik in bila eno leto tudi zaposlena na Ministrstvu za šolstvo, Sekcija za mednarodno sodelovanje, kjer je vsebinsko pripravljala seminarje za učitelje slovenščine v zamejstvu, zdomstvu in izseljenstvu. Zanje je pripravila doma in po svetu tudi številna predavanja in pedagoške delavnice. Od novembra 1998 do februarja 2005 je bila zaposlena kot mlada raziskovalka na Oddelku za slovenistiko, kjer je izvajala vaje pri predmetu Uvod v študij slovenske književnosti. V času magistrskega študija se je več mesecev izpopolnjevala v Parizu, kjer je poslušala tudi predavanja Patricea Pavisa na univerzi Paris VIII ter sodelovala z učitelji slovenščine in katedro za slovenščino na pariški univerzi INALCO (Institut national des langues et civilitations orientales). V Parizu je tudi izvajala fakultativni pouk slovenskega jezika in kulture za otroke prve in druge triade. Magistrsko delo z naslovom Recepcija sodobne slovenske proze glede na tip bralca je uspešno zagovarjala leta 2001, zanj je prejela nagrado Slavističnega društva Slovenije. Doktorsko disertacijo Recepcija drame: bralec in gledalec sodobne slovenske dramatike je zaključevala med bivanjem v Bruslju in jo uspešno zagovarjala maja 2005.


Že od dodiplomskega študija dalje se ukvarja z raziskovanjem in poučevanjem slovenščine kot drugega/tujega jezika. Že vrsto let s svojimi predavanji in delavnicami sodeluje na različnih seminarjih za učitelje slovenščine v zamejstvu, zdomstvu in izseljenstvu ter poučuje študente na tečajih slovenščine v okviru Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik Filozofske fakultete in na Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture. Je soavtorica učbenika S slovenščino nimam težav in avtorica metodično-didaktične monografije Literarna sestavljanka: umetnostna besedila na tečaju slovenščine za tujce. V času podiplomskega študija se je intenzivno ukvarjala s procesi branja in razumevanja, torej z recepcijo literarnih besedil, metodološko pa so ji bile blizu empirične metode raziskovanja in interdisciplinarni pristop; svoje raziskave s tega področja je strnila v znanstveni monografiji Najdeni pomeni: empirične raziskave recepcije literarnega dela (2010). Od doktorskega študija naprej pa se njeno raziskovalno in pedagoško delo vse bolj osredotoča na dramatiko. Zanima jo teorija drame, osredotočena na njeno recepcijo, to je bralca in gledalca, predvsem pa raziskuje sodobno slovensko dramatiko, to je najmlajše avtorje, pa tudi slovenske dramatičarke skozi zgodovino ter sodobno slovensko komedijo; razprave s tega področja je objavila v znanstveni monografiji Navzkrižja svetov: študije o slovenski dramatiki (2016). Svoja najnovejša strokovna in znanstvena spoznanja posreduje tudi učiteljem slovenščine v osnovnih in srednjih šolah v okviru Stalnega strokovnega izpopolnjevanja za učitelje. Od leta 2006 do 2010 je bila članica Predmetne komisije za slovenščino za nacionalno preverjanje znanja. Je članica slovenske sekcije za mladinsko književnost IBBY in (so)avtorica gimnazijskih učbenikov za pouk književnosti ter priročnikov za maturo. Od leta 2006 je bila zaposlena kot docentka za slovensko književnost na Oddelku za slovenistiko, od 2012 kot izredna profesorica in od 2019 kot redna profesorica. Njena raziskovalna težišča so: slovenska dramatika in gledališče, teorija drame, mladinska književnost, primerjalni in medkulturni stiki, vloga sprejemnika v literarni in gledališki komunikaciji, medmedijski in meddisciplinarni pristopi k literaturi.

Bila je gostujoča profesorica na Filozofski fakulteti v Zagrebu, predavala pa je tudi na univerzah v Sofiji, Padovi, Parizu, Pragi, Varšavi, Budimpešti, Beogradu, Neaplju, Lizboni, Bratislavi, Londonu, Bruslju, Rimu idr. Bila je predsednica 44. in 45. Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture ter urednica dveh pripadajočih seminarskih zbornikov, Slovenski jezik, literatura, kultura in mediji (2008) ter Telo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi (2009). Leta 2012 je bila predsednica mednarodnega simpozija Obdobja 31 in urednica zbornika prispevkov Slovenska dramatika. Med letoma 2018-2019 je bila vodja bilateralnega projekta s Srbijo. Piše tudi študije za gledališke liste, spremne besede, večkrat je bila v žiriji za Grumovo nagrado. Je članica Slavističnega društva Slovenije in članica Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije.

Bibliografija

Strokovni članki

  • Novejši prispevki k teoriji pouka književnosti v srednjih šolah. Slov. šoli, 1999, letn. 4, št. 3, str. 39-41. [1]
  • Pobegniti - toda kam?. Gledališki list SNG, Drama, sezona 2004/2005, letn. 84, št. 6, str. 39-41. [2]
  • Od človeka do izdelka. Gledališki list SNG, Drama, sezona 2006/2007, letn. 85, št. 8, uprizor. 6, str. 47-49. [3]
  • Samo da bodo prazniki mimo. Gledališki list SNG, Drama, sezona 2006/2007, letn. 86, št. 1, str. 10-23, ilustr. [4]
  • »Po moje je lažje ubit tujega človeka kot svojega bližnjega« O tednu slovenske drame v Kranju in letošnji Grumovi nagrajenki. Zvon, 10/2, 2007. 34–36.

Izvirni znanstveni članki

  • Umetnostna besedila pri pouku slovenščine kot drugega/tujega jezika. Jez. slovst. (Tisk. izd.). [Tiskana izd.], apr. 1997/98, letn. 43, št. 5, str. 211-226. [5]
  • Vloga bralca v poglavitnih literarnoteoretičnih smereh 20. stoletja. Jez. slovst. (Tisk. izd.). [Tiskana izd.], apr. 1999/2000, letn. 45, št. 5, str. 195-206, maj 1999/2000, letn. 45, št. 6, str. 243-252. [6]
  • Novejši pogledi na branje pri nas in po svetu. Jez. slovst. (Tisk. izd.). [Tiskana izd.], okt. 2001/02, letn. 47, št. 1/2, str. 17-28. [7]
  • Recepcija treh kratkih zgodb med bralci z različnih ravni šolanja. Slav. rev., jan.-mar. 2002, letn. 50, št. 1, str. [83]-102, graf. prikazi. [8]
  • Najnovejša slovenska dramatika med platnicami in odrom. Jez. slovst. (Tisk. izd.). [Tiskana izd.], sep.-okt. 2004, letn. 49, št. 5, str. [13]-21. [9]
  • Motivi in teme v najnovejših komedijah Toneta Partljiča in Vinka Möderndorferja. Jez. slovst. (Tisk. izd.). [Tiskana izd.], maj-avg. 2005, letn. 50, št. 3/4, str. 49-60. [10]

Objavljeni znanstveni prispevki na konferenci

  • Uporaba umetnostnih besedil na tečajih slovenščine za tujce. V: POŽGAJ-HADŽI, Vesna (ur.). Zbornik referatov s Prvega slovensko-hrvaškega slavističnega srečanja, ki je bilo v Novigradu od 25. do 27. marca 1999. Ljubljana: Oddelek za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete, 2001, str. 127-134. [11]
  • Odnos med materjo in hčerjo v sodobnem slovenskem romanu. V: HLADNIK, Miran (ur.), KOCIJAN, Gregor (ur.). Slovenski roman, (Obdobja, 21). Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, 2003, str. 139-148. [12]
  • Moderno v dramatiki Matjaža Zupančiča. V: STABEJ, Marko (ur.). Moderno v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi : zbornik predavanj. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, 2004, str. 107-115. [13]
  • Videz in resnica (malo)meščanstva v najnovejši slovenski komediji. V: NOVAK-POPOV, Irena (ur.). 42. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 26. 6.-14. 7. 2006, Ljubljana. Mesto in meščani v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi : zbornik predavanj. V Ljubljani: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, 2006, str. 207-212. [14]
  • Branje kratke zgodbe v luči recepcijskih teorij. V: NOVAK-POPOV, Irena (ur.). Slovenska kratka pripovedna proza, (Obdobja, Metode in zvrsti, 23). Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2006, str. 637-644. [15]
  • Specifičnost branja dramskih besedil. V: KRAKAR-VOGEL, Boža (ur.). Književnost v izobraževanju - cilji, vsebine, metode : povzetki predavanj = summaries = rezjume dokladov : mednarodni znanstveni simpozij, Ljubljana 16.-18. november 2006, (Obdobja, Metode in zvrsti, 25). V Ljubljani: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, 2006, str. 28. [16]
  • Marginalci v sodobni slovenski dramatiki. V: Treći hrvatsko-slovenski slavistički skup : Opatija, 7. i 8. travnja 2006, Hotel Opatija. [S. l.: s. n., 2006], [1] str. [17]

Samostojni strokovni sestavki ali poglavja v monografskih publikacijah

  • Sodobna slovenska dramatika = Contemporary Slovene drama. V: ZUPAN SOSIČ, Alojzija (ur.), NIDORFER-ŠIŠKOVIČ, Mojca (ur.). Almanah. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete: = Centre for Slovene as a Second/Foreign Language at the Department of Slovene Studies, Faculty of Arts, 2006, str. 17-19. [18]
  • Ustvarjalne metode pri obravnavi pesmi, proze in drame pri pouku slovenščine kot tujega jezika. V: BEŠTER, Marja (ur.). Zbornik za učitelje slovenščine kot drugega/tujega jezika, (Skripta, 3). 1. natis. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete, 1999, str. 51-63, ilustr. [19]
  • Primer pouka slovenskega jezika kot drugega/tujega jezika in kulture v tujini - obravnava umetnostnega besedila Rdeča kapica. V: MOTIK, Dragica, VELJIČ, Irma, KRANJC, Simona, ZEMLJARIČ MIKLAVČIČ, Jana, STEINER, Melita, KNEZ, Mihaela, PEZDIRC-BARTOL, Mateja, MLINAR, Bojana. Slovenščina in slovenska kultura v zdomstvu : prizadevanja za ohranitev slovenskega jezika in kulture med Slovenci v tujini, (Modeli poučevanja in učenja, Slovenščina). 1. natis. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2001, str. 76-84. [20]

Recenzije, prikazi knjig, kritike

  • Janja Žitnik s sodelovanjem Helge Glušič, ur., Slovenska izseljenska književnost. Založba ZRC SAZU in založba Rokus, Ljubljana 1999, 1291 str., Slovenska izseljenska književnost 2 : Severna Amerika. 484 str. Dve domov.. [Tiskana izd.], 1999, št. 10, str. 243-246. [21]
  • Slovenska izseljenska književnost. 3 zv. Uredili Janja Žitnik in Helga Glušič. Ljubljana: Založba ZRC SAZU in Rokus, 1999, Slovenska izseljenska književnost 2, Severna Amerika. Slav. rev., okt.-dec. 1999, letn. 47, št. 4, str. 505-507. [22]
  • Koliko in kaj berejo Slovenci? : Martin Žnidaršič, Darka Podmenik, Gregor Kocijan: Knjiga in bralci IV. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, 1999, 160 strani. Jez. slovst. (Tisk. izd.). [Tiskana izd.], jun. 1999/2000, letn. 45, št. 7/8, str. 313-315. [23]
  • Tomo Virk, Moderne metode literarne vede in njihove filozofsko teoretske osnove: metodologija 1, Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo, 1999, 261 str. Slav. rev., apr.-jun. 2000, letn. 48, št. 2, str. 216-218. [24]
  • Marjan Štrancar: Od drame h gledališču: v učilnici : didaktično-metodični in dramaturški kažipoti. Slov. šoli, 2001, letn. 6, št. 5, str. 29-31. [25]
  • Pregled slovenske književnosti od 1945 do 2000 : Jože Pogačnik, Silvija Borovnik, Darko Dolinar, Denis Poniž, Igor Saksida, Majda Stanovnik, Miran Štuhec, Franc Zadravec: Slovenska književnost III. Ljubljana DZS, 2001. 619 str. Slav. rev., jan.-mar. 2002, letn. 50, št. 1, str. [131]-136. [26]
  • Janja Žitnik & Helga Glušič, eds. slovenska izseljenska književnost 2. Severna Amerika. Ljubljana: ZRC SAZU, Založba ZRC Rokus, 1999. 484 pp. (cloth). ISBN 9616182749. Slov. stud., 1997 (izšlo July 2002), vol. 19, n. 1/2, str. 164-168. [27]
  • Literarna sestavljanka. V: JESENŠEK, Marko (ur.). Slovenski jezik in literatura v evropskih globalizacijskih procesih, (Zbornik Slavističnega društva Slovenije, 15). Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 2004, str. 352-254. [28]
  • Nov pogled na slovensko gledališče zadnjih 50 let : Tomaž Toporišič: Med zapeljevanjem in sumničavostjo: razmerje med tekstom in uprizoritvijo v slovenskem gledališču druge polovice 20. stoletja. Ljubljana: Maska, 2004. Primer. književ., 2005, letn. 28, št. 2, str. 171-175. [29]

Predgovor, spremna beseda

  • Spremna študija ; Vprašanja. V: CANKAR, Ivan. Za narodov blagor : komedija v štirih dejanjih, (Zbirka Domača branja). Ljubljana: Delo: Intelego: Študentska založba, 2006, str. [101]-115. [30]

Monografije in druga zaključena dela

  • MARKOVIČ, Andreja, HALUŽAN, Vesna, PEZDIRC-BARTOL, Mateja, ŠKAPIN, Danuša, VUGA, Gita, ZEMLJARIČ MIKLAVČIČ, Jana (ur.), LOKAR, Metka (ur.). S slovenščino nimam težav : učbenik za kratke tečaje slovenščine : nadaljevalna stopnja. V Ljubljani: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete, 2002 (1. izd.), 2003 (2. izd.), 2004 (3. izd). 77 str., ilustr. ISBN 961-237-012-5. [31]
  • PEZDIRC-BARTOL, Mateja. Literarna sestavljanka : umetnostna besedila na tečaju slovenščine : priročnik za učitelje slovenščine kot drugega/tujega jezika. 1. izd. Ljubljana: DZS, 2003. 112 str., ilustr. ISBN 86-341-3650-7. [32]
  • Recepcija drame: bralec in gledalec sodobne slovenske dramatike : doktorska disertacija. Ljubljana: [M. Pezdirc Bartol], 2004. 263 f., graf. prikazi. [33]
  • Recepcija sodobne slovenske proze glede na tip bralca : magistrsko delo. Ljubljana: [M. Pezdirc Bartol], jan. 2001. 147 f., graf. prikazi. [34]
  • Umetnostna besedila pri pouku slovenščine kot drugega/tujega jezika : A-diplomska naloga. Ljubljana: [M. Pezdirc], jan. 1998. 87 f., ilustr. [35]
  • Podobje v petih kratkih zgodbah Dylana Thomasa: A-diplomska naloga. Ljubljana, 1997.

Zunanje povezave

Pridobljeno iz »https://sigledal.org/w/index.php?title=Mateja_Pezdirc_Bartol&oldid=55476«

Pripomočki

Po wikiju

Podpora

Orodja

Pogledi

Imenski prostori