Eva Novšak - Houška: Razlika med redakcijama

 
(4 vmesne redakcije istega uporabnika niso prikazane)
Vrstica 8: Vrstica 8:
Prodor na domače in tuje koncertne odre sta ji omogočili prvo mesto na jugoslovanskem tekmovanju mladih glasbenikov v Zagrebu leta 1969. Istega leta se je na podobnem tekmovanju v Parizu uvrstila med kandidate, ki so nastopili v francoskem Cannesu z najbolj znanimi evropskimi umetniki. Po tem uspehu so jo povabili na turnejo po Kanadi, kamor so jo povabili še leta 1973.
Prodor na domače in tuje koncertne odre sta ji omogočili prvo mesto na jugoslovanskem tekmovanju mladih glasbenikov v Zagrebu leta 1969. Istega leta se je na podobnem tekmovanju v Parizu uvrstila med kandidate, ki so nastopili v francoskem Cannesu z najbolj znanimi evropskimi umetniki. Po tem uspehu so jo povabili na turnejo po Kanadi, kamor so jo povabili še leta 1973.


Po podatkih knjige ''Sto slovenskih glasbenikov'' se je uveljavila kot izrazita koncertna pevka vseh slogovnih obdobij, še zlasti kot interpretinja sodobne in avantgardne glasbe. Veliko je snemala za [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], med drugim tudi opere oziroma operne vloge.
Po podatkih knjige ''Sto slovenskih glasbenikov'' se je uveljavila kot izrazita koncertna pevka vseh slogovnih obdobij, še zlasti kot interpretinja sodobne in avantgardne glasbe. Veliko je snemala za RTV Slovenija, med drugim tudi opere oziroma operne vloge.


Eva Novšak Houška je vseskozi prepričevala tako občinstvo kot strokovno glasbeno kritiko z visokim liričnim mezzosopranom, poudarjeno muzikalnostjo in prepričljivo interpretacijo.
Eva Novšak Houška je vseskozi prepričevala tako občinstvo kot strokovno glasbeno kritiko z visokim liričnim mezzosopranom, poudarjeno muzikalnostjo in prepričljivo interpretacijo.


Bila je stalna gostja ansamblov, kot so [[Komorni ansambel Slavka Osterca]], [[klavirski Trio Lorenz]], [[Zagrebški kvartet]] in [[Zagrebški solisti]]. Krstno je izvedla več del slovenskih skladateljev, nekatera so nastala prav zanjo. Na opernih odrih je med drugim nastopila v vlogi Erde v [[Richard Wagner|Wagnerjevi]] operi ''Rensko zlato'' pod taktirko [[Lovro von Matačić|Lovra von Matačića]] in v vlogi Oktavijana v [[Richard Strauss|Straussovem]] ''Kavalirju z rožo'' pod taktirko [[Vladimir Benić|Vladimirja Benića]].
Bila je stalna gostja ansamblov, kot so Komorni ansambel Slavka Osterca, klavirski Trio Lorenz, Zagrebški kvartet in Zagrebški solisti. Krstno je izvedla več del slovenskih skladateljev, nekatera so nastala prav zanjo. Na opernih odrih je med drugim nastopila v vlogi Erde v [[Richard Wagner|Wagnerjevi]] operi ''Rensko zlato'' pod taktirko [[Lovro von Matačić|Lovra von Matačića]] in v vlogi Oktavijana v [[Richard Strauss|Straussovem]] ''Kavalirju z rožo'' pod taktirko [[Vladimir Benić|Vladimirja Benića]].


Tudi sicer je sodelovala z večino dirigentov, ki so v njenem ustvarjalnem obdobju dirigirali orkestrom v tem kulturnem prostoru, kot so še [[Milan Horvat]], [[Samo Hubad]], [[Anton Nanut]], [[Uroš Lajovic]], [[Marko Munih]], [[Marko Letonja]] in [[Vladimir Kranjčević]].
Tudi sicer je sodelovala z večino dirigentov, ki so v njenem ustvarjalnem obdobju dirigirali orkestrom v tem kulturnem prostoru, kot so še [[Milan Horvat]], [[Samo Hubad]], [[Anton Nanut]], [[Uroš Lajovic]], [[Marko Munih]], [[Marko Letonja]] in [[Vladimir Kranjčević]].


Kot pedagoginja je na ljubljanski glasbeni akademiji vzgojila vrsto znanih pevcev. Med njenimi študenti so bili [[Branko Robinšak]], [[Irena Baar]], [[Marjan Trček]], [[Katja Konvalinka]] in [[Elena Dobravec]]. Mesto Ljubljana ji je leta 1972 podelilo [[Župančičeva nagrada|Župančičevo nagrado]], nagradilo jo je tudi [[Društvo slovenskih skladateljev]].
Kot pedagoginja je na ljubljanski glasbeni akademiji vzgojila vrsto znanih pevcev. Med njenimi študenti so bili [[Branko Robinšak]], [[Irena Baar]], [[Marjan Trček]], [[Katja Konvalinka]] in [[Elena Dobravec]]. Mesto Ljubljana ji je leta 1972 podelilo [[Župančičeva nagrada|Župančičevo nagrado]], nagradilo jo je tudi [[Društvo slovenskih skladateljev]].
Umrla je 14. decembra 2023 v svojem 82. letu.


==Vloge==
==Vloge==
Vrstica 22: Vrstica 24:


==Nagrade==
==Nagrade==
*1972 Župančičeva nagrada


==Viri in literatura==
==Viri in literatura==
*[https://www.sta.si/3247145/umrla-mezzosopranistka-eva-novsak-houska STA]


==Zunanje povezave==
==Zunanje povezave==

Trenutna redakcija s časom 18:40, 14. december 2023


Življenjepis

Eva Novšak Houška se je rodila leta 1942 v Mariboru. Diplomirala je iz klavirja in petja na ljubljanski akademiji, zatem se je izobraževala še na salzburškem Mozarteumu in na Visoki šoli za glasbo na Dunaju pri pevcu in pedagogu Antonu Dermoti.

Prodor na domače in tuje koncertne odre sta ji omogočili prvo mesto na jugoslovanskem tekmovanju mladih glasbenikov v Zagrebu leta 1969. Istega leta se je na podobnem tekmovanju v Parizu uvrstila med kandidate, ki so nastopili v francoskem Cannesu z najbolj znanimi evropskimi umetniki. Po tem uspehu so jo povabili na turnejo po Kanadi, kamor so jo povabili še leta 1973.

Po podatkih knjige Sto slovenskih glasbenikov se je uveljavila kot izrazita koncertna pevka vseh slogovnih obdobij, še zlasti kot interpretinja sodobne in avantgardne glasbe. Veliko je snemala za RTV Slovenija, med drugim tudi opere oziroma operne vloge.

Eva Novšak Houška je vseskozi prepričevala tako občinstvo kot strokovno glasbeno kritiko z visokim liričnim mezzosopranom, poudarjeno muzikalnostjo in prepričljivo interpretacijo.

Bila je stalna gostja ansamblov, kot so Komorni ansambel Slavka Osterca, klavirski Trio Lorenz, Zagrebški kvartet in Zagrebški solisti. Krstno je izvedla več del slovenskih skladateljev, nekatera so nastala prav zanjo. Na opernih odrih je med drugim nastopila v vlogi Erde v Wagnerjevi operi Rensko zlato pod taktirko Lovra von Matačića in v vlogi Oktavijana v Straussovem Kavalirju z rožo pod taktirko Vladimirja Benića.

Tudi sicer je sodelovala z večino dirigentov, ki so v njenem ustvarjalnem obdobju dirigirali orkestrom v tem kulturnem prostoru, kot so še Milan Horvat, Samo Hubad, Anton Nanut, Uroš Lajovic, Marko Munih, Marko Letonja in Vladimir Kranjčević.

Kot pedagoginja je na ljubljanski glasbeni akademiji vzgojila vrsto znanih pevcev. Med njenimi študenti so bili Branko Robinšak, Irena Baar, Marjan Trček, Katja Konvalinka in Elena Dobravec. Mesto Ljubljana ji je leta 1972 podelilo Župančičevo nagrado, nagradilo jo je tudi Društvo slovenskih skladateljev.

Umrla je 14. decembra 2023 v svojem 82. letu.

Vloge

Nagrade

  • 1972 Župančičeva nagrada

Viri in literatura

Zunanje povezave