Ferdo Delak: Razlika med redakcijama
| (Ena vmesna redakcija drugega uporabnika ni prikazana) | |||
| Vrstica 3: | Vrstica 3: | ||
[[Kategorija:Direktorji in ravnatelji|Delak,Ferdo]] | [[Kategorija:Direktorji in ravnatelji|Delak,Ferdo]] | ||
==Življenjepis== | ==Življenjepis== | ||
Režiser, organizator in publicist Ferdo Delak se je rodil 29. junija 1905 v Gorici. Bil je učenec režiserja Erwina Piscatorja; leta 1935 je diplomiral na akademiji Mozarteum v Salzburgu. Zanesljivo sodi med prve slovenske gledališke avantgardiste. Leta 1925 je v Ljubljani ustanovil Novi oder in dve leti kasneje revijo ''Tank''. Za [[Bratko Kreft|Bratkom Kreftom]] je v sezoni 1932–1933 vodil [[Delavski oder]], režiral film ''Triglavske strmine'' (1932), | Režiser, organizator in publicist Ferdo Delak se je rodil 29. junija 1905 v Gorici. Bil je učenec režiserja Erwina Piscatorja; leta 1935 je diplomiral na akademiji Mozarteum v Salzburgu. Zanesljivo sodi med prve slovenske gledališke avantgardiste. Leta 1925 je v Ljubljani ustanovil Novi oder in dve leti kasneje revijo ''Tank''. Za [[Bratko Kreft|Bratkom Kreftom]] je v sezoni 1932–1933 vodil [[Delavski oder]], režiral film ''Triglavske strmine'' (1932). V sklopu Delavskega odra, na | ||
katerem je uveljavljal takrat nekonvencionalno, avantgardno gledališko estetiko, je najprej prenašal kanonska besedila slovenske dramatike v radijski medij (''Županovo Micko'', Cankarja itn.), najznamenitejši pa sta njegova radijska | |||
priredba in režija ''Hlapca Jerneja''. Bil je kulturni referent mlade ljubljanske radijske postaje in urednik njenega glasila ''Naš val'' med leti 1933 in 1935. Nemirni duh ga je nato za dve desetletji odpeljal iz Slovenije in v naše kulturno dogajanje se je vrnil leta 1946 kot prvi upravnik [[SSG Trst|SSG v Trstu]]. Med leti 1946 in 1951 je bil režiser v Drami v HNK Zagreb, upravnik Narodnega gledališča na Reki in v Banja Luki; od leta 1957 pa ravnatelj [[MGL]]. Svojo kariero je zaključil kot programski vodja [[Festival Ljubljana|Ljubljanskega festivala]] med leti 1963 in 1964. | |||
Izredno nemirni duh mu je narekoval mnogo drznih potez že v mladih letih, po drugi svetovni vojni pa še pri uprizarjanju realističnih predstav, ki so bile pogosto nagrajene. Vendar njegovega revolucionarno raziskovalnega duha te uprizoritve nikakor niso mogle zadovoljiti. Pomemben je njegov delež pri uprizarjanju del slovenskih dramatikov v drugih jugoslovanskih gledališčih. | Izredno nemirni duh mu je narekoval mnogo drznih potez že v mladih letih, po drugi svetovni vojni pa še pri uprizarjanju realističnih predstav, ki so bile pogosto nagrajene. Vendar njegovega revolucionarno raziskovalnega duha te uprizoritve nikakor niso mogle zadovoljiti. Pomemben je njegov delež pri uprizarjanju del slovenskih dramatikov v drugih jugoslovanskih gledališčih. | ||
Veliko je pisal, med drugim v [[Ljubljanski zvon]], Modro ptico, nemško revijo Der Sturm, za katero je pripravil posebno slovensko številko; tudi pri tem so ga posebej zanimala avantgardna gibanja v svetu in doma. Urejal je zbornik [[Delavski oder]] (1964). Umrl je 16. januarja 1968 v Ljubljani. | Veliko je pisal, med drugim v [[Ljubljanski zvon]], Modro ptico, nemško revijo Der Sturm, za katero je pripravil posebno slovensko številko; tudi pri tem so ga posebej zanimala avantgardna gibanja v svetu in doma. Urejal je zbornik [[Delavski oder]] (1964). Umrl je 16. januarja 1968 v Ljubljani. | ||
| Vrstica 9: | Vrstica 11: | ||
==Režije== | ==Režije== | ||
{{#dynamic_content:rep | person | 639 | directings}} | {{#dynamic_content:rep | person | 639 | directings}} | ||
==Viri in literatura== | ==Viri in literatura== | ||
Trenutna redakcija s časom 07:59, 7. januar 2024
Življenjepis
Režiser, organizator in publicist Ferdo Delak se je rodil 29. junija 1905 v Gorici. Bil je učenec režiserja Erwina Piscatorja; leta 1935 je diplomiral na akademiji Mozarteum v Salzburgu. Zanesljivo sodi med prve slovenske gledališke avantgardiste. Leta 1925 je v Ljubljani ustanovil Novi oder in dve leti kasneje revijo Tank. Za Bratkom Kreftom je v sezoni 1932–1933 vodil Delavski oder, režiral film Triglavske strmine (1932). V sklopu Delavskega odra, na katerem je uveljavljal takrat nekonvencionalno, avantgardno gledališko estetiko, je najprej prenašal kanonska besedila slovenske dramatike v radijski medij (Županovo Micko, Cankarja itn.), najznamenitejši pa sta njegova radijska priredba in režija Hlapca Jerneja. Bil je kulturni referent mlade ljubljanske radijske postaje in urednik njenega glasila Naš val med leti 1933 in 1935. Nemirni duh ga je nato za dve desetletji odpeljal iz Slovenije in v naše kulturno dogajanje se je vrnil leta 1946 kot prvi upravnik SSG v Trstu. Med leti 1946 in 1951 je bil režiser v Drami v HNK Zagreb, upravnik Narodnega gledališča na Reki in v Banja Luki; od leta 1957 pa ravnatelj MGL. Svojo kariero je zaključil kot programski vodja Ljubljanskega festivala med leti 1963 in 1964. Izredno nemirni duh mu je narekoval mnogo drznih potez že v mladih letih, po drugi svetovni vojni pa še pri uprizarjanju realističnih predstav, ki so bile pogosto nagrajene. Vendar njegovega revolucionarno raziskovalnega duha te uprizoritve nikakor niso mogle zadovoljiti. Pomemben je njegov delež pri uprizarjanju del slovenskih dramatikov v drugih jugoslovanskih gledališčih. Veliko je pisal, med drugim v Ljubljanski zvon, Modro ptico, nemško revijo Der Sturm, za katero je pripravil posebno slovensko številko; tudi pri tem so ga posebej zanimala avantgardna gibanja v svetu in doma. Urejal je zbornik Delavski oder (1964). Umrl je 16. januarja 1968 v Ljubljani.
Režije
Viri in literatura
- Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.