Ervin Fritz: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
|||
(18 vmesnih redakcij 4 uporabnikov ni prikazanih) | |||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
[[Kategorija:Ustvarjalci|Fritz, Ervin]] | [[Kategorija:Ustvarjalci|Fritz, Ervin]][[Kategorija:Umetniški vodje|Fritz,Ervin]] | ||
[[Kategorija:Dramatika|Fritz, Ervin]] | [[Kategorija:Dramatika|Fritz, Ervin]] | ||
[[Kategorija:Avtorji|Fritz, Ervin]] | [[Kategorija:Avtorji|Fritz, Ervin]] | ||
== | ==Življenjepis== | ||
Ervin Fritz se je rodil v Preboldu, 27. junija 1940. Absolviral je dramaturgijo na [[AGRFT]] v Ljubljani. Kot dramaturg je služboval na RTV Slovenije med letoma 1968 in 1969, od leta 1969 do 1976 pa je služboval v dramski redakciji iste televizije. Od leta 1976 do 1979 pa je prav tako pri Televiziji Ljubljana deloval kot prevajalec podnapisov. Med letoma 1979-1980 pa je bil umetniški vodja v [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestnem gledališču ljubljanskem (MGL).]] Leta 1980 se je vrnil kot dramaturg in urednik otroških radijskih iger na Radio Slovenija, kjer je služboval do leta 2003, ko se je upokojil. Radijski arhiv hrani 25 radijskih iger Ervina Fritza, 13 je iger za otroke, med njimi na festivalu v Ohridu nagrajeni ''Zajček Peter'', in 12 za odrasle. Kot pisca za odrasle so ga posebno zanimali zabavnejši žanri, kabaret, satira in parafraze znanih literarnih del, njegove igre za otroke pa izžarevajo otroško radoživost, empatijo do mladih poslušalcev in humor. Kot dramaturg je napisal skoraj 400 radijskih iger za otroke. Puntarjev ''Lov na rep'' in ''Hrabra mravljica'' Frančka Rudolfa sta bila nagrajena na festivalu v Ohridu. Med njegovimi 53 prevodi radijskih iger iz nemščine je tudi besedilo Wilhelma Buscha o največjih nagajivcih v svetovni literaturi, Joštu in Jaki, ki sta v Fritzovem igrivem in duhovitem prevodu zaživela na radiu. Živi in ustvarja v Ljubljani. | |||
Piše pesmi, z ironijo in satiro pa barva svoja gledališka in radijska dela ter TV- igre in libreta za muzikale in opero. Piše tudi pesmi, radijske in lutkovne igre za otroke. Za svoje delo je prejel številne nagrade. Za svojo radijsko ustvarjalnost je prejel Ježkovo nagrado, številne druge (med njimi nagrada Prešernovega sklada in Veronikina nagrada zlatnik poezije) pa so bile namenjene njegovemu pesniškemu delu. | |||
==Dramska besedila== | |||
* ''[[Komisija za samomore]]'' | * ''[[Komisija za samomore]]'' | ||
* ''[[Karantena]]'' | * ''[[Karantena]]'' | ||
* ''[[Kralj Malhus]]'' | * ''[[Kralj Malhus]]'' | ||
* ''[[Mirakel o sveti Neži]]'' | * ''[[Mirakel o sveti Neži]]'' | ||
* ''[[Lipicanija]]'' | * ''[[Lipicanija]]'' | ||
Vrstica 20: | Vrstica 25: | ||
* ''[[Čudežna kura]]'' | * ''[[Čudežna kura]]'' | ||
* ''[[Ta veseli dan ali Cefizelj se ženi]]'' | * ''[[Ta veseli dan ali Cefizelj se ženi]]'' | ||
* ''[[ | * ''[[Zajček Peter]]'' | ||
* ''[[Grofič prašič]]'' | |||
==Radijske igre== | ==Radijske igre== | ||
* ''[[Ta veseli dan ali Cefizelj se ženi]]'' | |||
* ''[[Zajček Peter]]'' | * ''[[Zajček Peter]]'' | ||
* ''[[Grofič prašič]]'' | * ''[[Grofič prašič]]'' | ||
*''Sin polka'' | |||
*''Gorski škrat'' | |||
*''Črna baba in povodni mož'' | |||
*''Modra Barbica'' | |||
*''Legenda o Jezusu in svetem Petru'' | |||
*''Papagaj kralja Matjaža'' | |||
*''Komisija za samomore'' | |||
*''Stoli'' | |||
*''Kralj Malhus'' | |||
*''Karantena'' | |||
*''Zmaj v Postojnski jami'' | |||
*''Mirakel o sveti Neži'' | |||
*''Krompir ali Kregarca in ljudska oblast'' | |||
== | ==Dramatizacije== | ||
* ''[[Jošt in Jaka]]'' | * ''[[Jošt in Jaka]]'' | ||
* ''[[U slovenačkim gorama]]'' | |||
==Libreta== | |||
* ''[[Krpanova kobila]]'' | |||
==Dramska dela v tujih jezikih== | ==Dramska dela v tujih jezikih== | ||
* ''[[Zajček Peter]]'' (hrvaščina, srbščina, angleščina) | * ''[[Zajček Peter]]'' (hrvaščina, srbščina, angleščina) | ||
==Nagrade== | |||
*2008 nagrada Večernica za zbirko pesmi ''Vrane'' | |||
*2006 Veronikina nagrada za izbrane pesmi iz zbirke ''Ogrlica iz rad'' | |||
*1993 Savinova nagrada s plaketo | |||
*1979 [[Nagrada Prešernovega sklada]] | |||
==Viri in literatura== | |||
*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008. | |||
*Wikipedija | |||
==Zunanje povezave== | |||
*[http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=9&ved=0CFIQFjAI&url=http%3A%2F%2Fwww.dlib.si%2Fstream%2FURN%3ANBN%3ASI%3Adoc-X6H88PPV%2F57fac42f-0844-46d1-a65b-568351e8db84%2FPDF&ei=PzGjU5CPDeSP7Aa54oDgDg&usg=AFQjCNEPeBJPDFcI5_mPBwXPEV5pKAdCGw&bvm=bv.69411363,d.ZGU&cad=rja Ervin Fritz: Komisija za samomore - www.dlib.si] | |||
*[http://www.mladina.si/95287/slo-komentar--ervin_fritz/?utm_source=tednik%2F200710%2Fclanek%2Fslo-komentar--ervin_fritz%2F&utm_medium=web&utm_campaign=oldLink Kultura za ljudstvo je mrtva - www.mladina.si, 15.03.2007] | |||
*[http://tvslo.si/#ava2.74318788;; Naši umetniki pred mikrofonom - www.rtvslo.si, 26-6-2010] | |||
*[http://www.pogledi.si/knjiga/veselo-nizanje-vrstic Veselo nizanje vrstic - www.pogledi.si, 04.03.2011] | |||
*[http://www.pogledi.si/knjiga/bili-smo-sosedi Bili smo sosedi! - www.pogledi.si, 18.09.2012] | |||
*[https://www.dnevnik.si/1042709856/kultura/fokus/intervju-z-ervinom-fritzem-spicek-je-pticek-ki-pri-nas-vec-ne-gnezdi Intervju z Ervinom Fritzem: Špiček je ptiček, ki pri nas več ne gnezdi - www.dnevnik.si, 24.03.2015] |
Trenutna redakcija s časom 08:05, 7. januar 2024
Življenjepis
Ervin Fritz se je rodil v Preboldu, 27. junija 1940. Absolviral je dramaturgijo na AGRFT v Ljubljani. Kot dramaturg je služboval na RTV Slovenije med letoma 1968 in 1969, od leta 1969 do 1976 pa je služboval v dramski redakciji iste televizije. Od leta 1976 do 1979 pa je prav tako pri Televiziji Ljubljana deloval kot prevajalec podnapisov. Med letoma 1979-1980 pa je bil umetniški vodja v Mestnem gledališču ljubljanskem (MGL). Leta 1980 se je vrnil kot dramaturg in urednik otroških radijskih iger na Radio Slovenija, kjer je služboval do leta 2003, ko se je upokojil. Radijski arhiv hrani 25 radijskih iger Ervina Fritza, 13 je iger za otroke, med njimi na festivalu v Ohridu nagrajeni Zajček Peter, in 12 za odrasle. Kot pisca za odrasle so ga posebno zanimali zabavnejši žanri, kabaret, satira in parafraze znanih literarnih del, njegove igre za otroke pa izžarevajo otroško radoživost, empatijo do mladih poslušalcev in humor. Kot dramaturg je napisal skoraj 400 radijskih iger za otroke. Puntarjev Lov na rep in Hrabra mravljica Frančka Rudolfa sta bila nagrajena na festivalu v Ohridu. Med njegovimi 53 prevodi radijskih iger iz nemščine je tudi besedilo Wilhelma Buscha o največjih nagajivcih v svetovni literaturi, Joštu in Jaki, ki sta v Fritzovem igrivem in duhovitem prevodu zaživela na radiu. Živi in ustvarja v Ljubljani.
Piše pesmi, z ironijo in satiro pa barva svoja gledališka in radijska dela ter TV- igre in libreta za muzikale in opero. Piše tudi pesmi, radijske in lutkovne igre za otroke. Za svoje delo je prejel številne nagrade. Za svojo radijsko ustvarjalnost je prejel Ježkovo nagrado, številne druge (med njimi nagrada Prešernovega sklada in Veronikina nagrada zlatnik poezije) pa so bile namenjene njegovemu pesniškemu delu.
Dramska besedila
- Komisija za samomore
- Karantena
- Kralj Malhus
- Mirakel o sveti Neži
- Lipicanija
- Srčevje svetega Andreja
- Bregarca in ljudska oblast ali Krompir
- Rdeči kotiček
- Pesje
- Sreča in nesreča
- Gozdni mož
- Pavliha ali Človek, ne jezi se
- Čudežna kura
- Ta veseli dan ali Cefizelj se ženi
- Zajček Peter
- Grofič prašič
Radijske igre
- Ta veseli dan ali Cefizelj se ženi
- Zajček Peter
- Grofič prašič
- Sin polka
- Gorski škrat
- Črna baba in povodni mož
- Modra Barbica
- Legenda o Jezusu in svetem Petru
- Papagaj kralja Matjaža
- Komisija za samomore
- Stoli
- Kralj Malhus
- Karantena
- Zmaj v Postojnski jami
- Mirakel o sveti Neži
- Krompir ali Kregarca in ljudska oblast
Dramatizacije
Libreta
Dramska dela v tujih jezikih
- Zajček Peter (hrvaščina, srbščina, angleščina)
Nagrade
- 2008 nagrada Večernica za zbirko pesmi Vrane
- 2006 Veronikina nagrada za izbrane pesmi iz zbirke Ogrlica iz rad
- 1993 Savinova nagrada s plaketo
- 1979 Nagrada Prešernovega sklada
Viri in literatura
- Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
- Wikipedija
Zunanje povezave
- Ervin Fritz: Komisija za samomore - www.dlib.si
- Kultura za ljudstvo je mrtva - www.mladina.si, 15.03.2007
- Naši umetniki pred mikrofonom - www.rtvslo.si, 26-6-2010
- Veselo nizanje vrstic - www.pogledi.si, 04.03.2011
- Bili smo sosedi! - www.pogledi.si, 18.09.2012
- Intervju z Ervinom Fritzem: Špiček je ptiček, ki pri nas več ne gnezdi - www.dnevnik.si, 24.03.2015