Vasja Ocvirk: Razlika med redakcijama
(New page: Ocvirk, Vasja Ocvirk, Vasja ==Dramska besedila== * ''Ko bi padli oživeli'' * ''Tretje ležišče'' * ''Srečno ljudje'' * ''[[...) |
Brez povzetka urejanja |
||
| (Dve vmesni redakciji drugega uporabnika nista prikazani) | |||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
[[Kategorija:Dramatika|Ocvirk, Vasja]] | [[Kategorija:Dramatika|Ocvirk, Vasja]] | ||
[[Kategorija:Avtorji|Ocvirk, Vasja]] | [[Kategorija:Avtorji|Ocvirk, Vasja]] | ||
==Življenjepis== | |||
Vasja Ocvirk je po končani srednji tehnični šoli še pred drugo svetovno vojno | |||
igral v Šentjakobskem gledališču, leta 1945 pa se je med študijem primerjalne | |||
književnosti že zaposlil na Radiu Ljubljana in na njem služboval kot urednik do | |||
leta 1955. Skrbel je za programsko politiko in programski prostor. Krajši čas je | |||
bil potem še na Radiu Koper, nato pa je postal svobodni književnik. Napisal je | |||
šest radijskih iger in dramatiziral za radio več kot trideset pripovednih del. Svojo najboljšo radijsko igro ''Ko bi padli oživeli'' je predelal za gledališče (prvič je bila uprizorjena leta 1953). Na radiu je uvedel oddajo Slovenska umetnost v besedi in glasbi. Radijska igra v njegovi priredbi, besedilo Vladimirja Nazorja ''Boškarina'', je bila prva slovenska radijska igra v mednarodni festivalski konkurenci na tekmovanju Prix Italia leta 1956 v Riminiju. | |||
==Dramska besedila== | ==Dramska besedila== | ||
| Vrstica 6: | Vrstica 14: | ||
* ''[[Tretje ležišče]]'' | * ''[[Tretje ležišče]]'' | ||
* ''[[Srečno ljudje]]'' | * ''[[Srečno ljudje]]'' | ||
* ''[[Mati na pogorišču]]'' | * ''[[Mati na pogorišču]]'' | ||
* ''[[Upor pred zarjo]]'' | * ''[[Upor pred zarjo]]'' | ||
==Radijske igre== | |||
* ''[[Ko bi padli oživeli]]'' | |||
Trenutna redakcija s časom 09:06, 7. januar 2024
Življenjepis
Vasja Ocvirk je po končani srednji tehnični šoli še pred drugo svetovno vojno igral v Šentjakobskem gledališču, leta 1945 pa se je med študijem primerjalne književnosti že zaposlil na Radiu Ljubljana in na njem služboval kot urednik do leta 1955. Skrbel je za programsko politiko in programski prostor. Krajši čas je bil potem še na Radiu Koper, nato pa je postal svobodni književnik. Napisal je šest radijskih iger in dramatiziral za radio več kot trideset pripovednih del. Svojo najboljšo radijsko igro Ko bi padli oživeli je predelal za gledališče (prvič je bila uprizorjena leta 1953). Na radiu je uvedel oddajo Slovenska umetnost v besedi in glasbi. Radijska igra v njegovi priredbi, besedilo Vladimirja Nazorja Boškarina, je bila prva slovenska radijska igra v mednarodni festivalski konkurenci na tekmovanju Prix Italia leta 1956 v Riminiju.