Žanina Mirčevska

Slika:Zanina 1.jpg

Življenjepis

Rojena je bila 20. 10. 1967 v Skopju v Makedoniji, kjer je končala tudi osnovno šolo in gimnazijo. Leta 1990 je diplomirala na Akademiji za dramsko umetnost v Skopju, na Oddelku za dramaturgijo in gledališko režijo. V akademskem letu 1991/92 se je vpisala na podiplomski študij dramaturgije na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo na ljubljanski Univerzi in ga leta 1995 z magistrsko tezo Fragmentarni dramski model skozi dramsko strukturo Heinerja Müllerja uspešno končala.

Doslej je objavila več kot trideset znanstveno-esejističnih besedil o gledališču. Poleg svoje znanstveno-esejistične aktivnosti je od leta 1989 tudi mednarodno priznana dramska avtorica. Njena dramska besedila so uprizorjena v profesionalnih gledališčih v Makedoniji, Sloveniji, Hrvaški, Črni gori, Franciji, Rusiji, Bolgariji, Srbiji, Nemčiji, Italiji, Bosni in Hercegovini, Romuniji ter na Poljskem. Poleg enajstih uprizorjenih dramskih besedil je bil uprizorjen tudi njen libreto za balet in scenarij za kratkometražni igrani film.

Od začetka podiplomskega študija v Sloveniji pa do danes stalno sodeluje s slovenskimi gledališči – bodisi kot avtorica bodisi kot dramaturginja. Doslej je bila dramaturginja na več kot tridesetih dramskih produkcijah v Sloveniji in v tujini. Kot dramaturginja in avtorica je gostovala tudi na različnih mednarodnih festivalih: Mednarodni gledališki festival Arena – Erlangen, Nemčija; MittelFest – Čedad, Italija; MESS – Sarajevo, BIH; Festival Mucsarnk – Budimpešta, Madžarska; Festival Iberoamericano de Teatro, Bogota, Kolumbija; MOT – Skopje, Makedonija; BITEF – Beograd, Srbija; Splitsko ljeto – Split, Hrvaška; Gledališki festival – Moskva, Rusija; Avignon Theatre Festival – Avignon, Francija itn.

V obdobju 1991–2002 je bila redno zaposlena kot predavateljica dramaturgije na Akademiji za dramsko umetnost v Skopju. Od začetka 2002 je slovenska državljanka, avgusta 2002 ji je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije dodelilo status svobodnega umetnika.

Med pomembnejša študijska gostovanja v tujini velja omeniti gostovanje na International Summer Theatre School at The Royal Court Theatre, London (Velika Britanija), 1994, in gostovanje na International Writing Program at The Iowa University, Iowa City, Iowa (ZDA), 1996.

Drame

Naslovi

• 2006 Žrelo
• 2005 Na deževni strani
• 2004 Odstiranje
• 2004 Werther&Werther
• 1996 Mesto, kjer nisem bil
• 1990 Dies Irae

Za drame Odstiranje, Na deževni strani in Žrelo je bila Žanina Mirčevska nominirana za Grumovo nagrado.

Mikrodrame

• 2003 Anatonija nesreče
• 2003 Predvolilna kampanja
• 2001 Dva svetova

Drame v tujih jezikih

• 2005 Werther&Werther (makedonščina, slovenščina, srbščina, francoščina)
• 2005 Dobri Zlobko (slovenščina, srbščina)
• 2005 Na deževni strani (slovenščina, srbščina)
• 2004 Odstiranje (slovenščina, makedonščina, francoščina, srbščina)
• 2003 Predvolilna kampanja (makedonščina, italijanščina)
• 2003 Anatomija nesreče (hrvaščina)
• 2002 Art Expore (hrvaščina)
• 2002 Esperanca (makedonščina, francoščina, srbščina, hrvaščina)
• 2001 Dva svetova (makedonščina, italijanščina, poljščina)
• 1997 Museum of Stories (nemščina, makedonščina)
• 1996 Mesto, kjer nisem bil (hrvaščina, slovenščina, angleščina, ruščina)
• 1993 Sen… (makedonščina, angleščina)
• 1990 Dies Irae (makedonščina, angleščina, srbščina, hrvaščina, bolgarščina, romunščina)
• 1989 Scooby dooby (makedonščina)
• 1987 Pivnica na poti za Jeuropo (makedonščina)

Lutkovna igra

• 2005 Dobri Zlobko

Libreto za balet

• 1995 Krvava kontesa

Scenarij za kratkometražni film

• 1991 Izginotje Suzane Arsove

Dramaturgije

Bila je dramaturginja pri naslednjih predstavah:

• 2004 M. Ravenhill: Nekaj eksplicitnih fotk
• 2004 J. Fosse: Jesenski sen
• 2003 Ö von Horvat: Kazimir in Karolina
• 2003 S. I. Witkiewicz: Poludjela lokomitiva
• 2003 G. Hauptman: Pred sončnim vzhodom
• 2002 Ö von Horvat: Vera, Ljubezen, Upanje
• 2002 E. Ionesco: Joneskomanija
• 2002 Ž. Mirčevska: Art Export
• 2001 W. Shakespeare: Othello
• 2001 S. Kane: 4. 48
• 2001 G. Büchner: Woyzeck
• 2000 H. Pinter: Vrijeme zabave
• 2000 H. Müller: Filoktet
• 1999 B. Koltes: Roberto Zucco
• 1999 E. Toller: Hinkemann
• 1999 H. Müller: Eksplozija spomina
• 1999 W. Shakespeare: Na tri kralja
• 1998 B. Breht: Baal
• 1998 H. Müller: Naloga
• 1997 Ž. Mirčevska: Museum of stories
• 1996 Moliere: Tartuffe

Nagrade

• 2009 Nagrada Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo (Konec Atlasa) v preteklem letu, Teden slovenske drame, Kranj
• 2005 Za otroško besedilo Dobri Zlobko prva nagrada na anonimnem natečaju Lutkovnega gledališča Ljubljana.
• 2005 Na festivalu SKUP 4 na Ptuju nagrada za dramaturgijo za predstavo Werther&Werther v produkciji Prešernovega gledališča iz Kranja.
• 1999 Na festivalu MESS v Sarajevu prejela posebno nagrado za dramaturgijo, za predstavo Baal (produkcija SNG Drama Ljubljana).

Značilnosti opusa

Žanina Mirčevska se v svojih dramah ukvarja s problemi sodobne družbe, ki jih obravnava z vidika filozofskih vprašanj. Gre predvsem za vprašanja o smislu življenja in človečnosti. Avtorica je bila že nekajkrat nominirana za Grumovo nagrado, k čemur po besedah žirije veliko pripomore jezikovna oblikovanost dram (npr. tekst Žrelo je napisan kot ritmizirana proza, v drami Odstiranja ni ločil ...). V besedilih zasledimo veliko vulgarizmov, nižjepogovornih izrazov in izrazov iz angleškega jezika. Pogosti so tudi monologi in nedokončane replike. Avtorica že na ravni jezika predstavi osebnosti junakov in odnose med njimi.

V drami Odstiranja so predstavljeni odnosi med učiteljico, učencem in hišnikom. Avtorica jih analizira oblikovno in jezikovno. Drama je oblikovno zanimiva, saj je napisana v verzni obliki, v obliki poetične drame. Nenavadni sta tudi neraba ločil in nepravilna raba velikih začetnic. Junaki uporabljajo veliko vulgarizmov oziroma nižjepogovornih izrazov. V drami prevladujejo monologi, s pomočjo katerih spoznamo junake, pri tem pa nam veliko pomagajo tudi didaskalije. V drami je vzpostavljen angažiran odnos do sveta.

V drami Na deževni strani imamo 5 zgodb, ki so le navidezno nepovezane. Gre za inovativno »epizodno« oziroma krožno dramsko strukturo. Da so zgodbe v bistvu povezane, nam odkrijeta dodatka na koncu drame (appendix 1 in 2), v katerih je povzeto tudi bistvo drame. V vsaki zgodbi je junak nekaj izgubil (maturantsko obleko, zlato verižico, aktovko …) in na koncu zvemo, da nobeden od njih ne najde tega, kar išče. S tem nam avtorica prikaže, da za ljudi, ki živijo na temni strani sveta (na deževni strani), ni možnosti za odrešitev. Avtorica nam skozi zgodbe junakov zastavlja temeljno vprašanje o človečnosti. Zgodbe so postavljene v sodobni čas in na različne kraje.

Drama Werther & Werther ima z Goethejevim romanom bolj malo skupnega. Povezuje ju vprašanje posameznikovega odnosa do sveta ter vprašanja njegove svobode, vendar pa se zgodbi v marsičem razlikujeta. V drami ne gre samo za vprašanje o smislu življenja, temveč se ukvarja tudi z vprašanjem umetnosti in gledališča v sodobnem času. Spremenjene so tudi osebnosti junakov kljub istim imenom. Zanimiva pa je tudi sama postavitev drame, saj tako kot v večini ostalih dram dogajanje poteka v temačnih prostorih.

Galerija

• 
• 
• 
• 

Bibliografija

Dramsko besedilo Mesto, kjer nisem bil je objavljeno v angleščini v izdaji Ten Modern Plays (Matica Makedonska 2000), dramsko besedilo DIES IRAE pa v Antology of a New Drama, ki ga je izdal International Theatre Institut, 2001.

Viri in literatura

• Werther&Werther. Gledališki list. SMG, sezona 1995/96.
• življenjepis, ki mi ga je poslala avtorica

Strokovna literatura

• Bogataj, Matej: Med nebom in zemljo. Dnevnik, 15. 3. 2005.
• Butala, Gregor: Umetnik v čeljustih družbe. Dnevnik, 12. 3. 2005.
• Drnovšek, Jaša: Eksistencializem. Dnevnik, 16. 3. 2005.
• Pogorevc, Petra: Težko je najti sogovornika. Dnevnik, 19. 6. 1999.
• Žabkar, Špela: Goethe za današnji čas. Delo, 10. 3. 2005.
• Mirčevska, Žanina: Odstiranje. Sodobnost, 69/5-6 2005.
• Mirčevska, Žanina: Na deževni strani. Sodobnost, 70/7-8 2006.