Jakob Špicar: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
| Vrstica 6: | Vrstica 6: | ||
==Življenjepis== | ==Življenjepis== | ||
Vsestranski gledališki ustvarjalec Jakob Špicar se je rodil v Skočidolu (Gottestal) na avstrijskem Koroškem, 27. oktobra 1884. | Vsestranski gledališki ustvarjalec Jakob Špicar se je rodil v Skočidolu (Gottestal) na avstrijskem Koroškem, 27. oktobra 1884. Obiskoval je osnovno šolo v domačem kraju in nadaljeval šolanje na gimnaziji v Beljaku in Celovcu. V celovškem Marijanišču je napisal prvo igro. | ||
Od 1902 do 1905 je služboval v občinskih in sodniških službah na Koroškem in leta 1905 v Podravljah ustanovil društvo Sloga ter obnovil tradicijo slovenskih ljudskih iger na Koroškem. Dve leti je delal v odvetniški pisarni v Ljubljani, nato pa je bil vrsto let višji uradnik na Jesenicah in kasneje je bil kot ravnatelj zaposlen v posojilnici v Radovljici. Leta 1941 se je pred gestapom umaknil z Gorenjske v Ljubljano. | |||
Leta 1909 se je poročil s Šuštarčevo Marico, vneto igralko in režiserko. Uspešno je vodil sokolski oder na Jesenicah in v Radovljici. Nastopal je tudi kot režiser in igralec ter pisal v koroške časopise in drugo napredno slovensko periodiko. | |||
Napisal je okoli 80 ljudskih iger, dram, dramatizacij, mitično-alegoričnih, mladinskih in otroških iger. Objavljal jih je v Miru in Mladem rodu in tudi kot radijske igre. Precej njegovih del posega prostorsko in idejno v koroško območje. Bil je velik prijatelj koroških Slovencev in neprestano vtkan v boj za njihove pravice. Precej gradiva v rokopisni in slikovni obliki hrani Koroška osrednja knjižnica Ravne, nekaj gradiva je v Gledališkem muzeju v Ljubljani in nekaj v Radovljici. | |||
Velja za gledališkega organizatorja na avstrijskem Koroškem. Leta 1910 je bil pobudnik ustanovitve Gledališkega društva na Jesenicah in nekaj časa tudi njegov predsednik, dramaturg, režiser in igralec. Napisal je okoli 70 iger in prizorov, ki so jih uprizarjala podeželska gledališča, nekatere pa so doživele tudi knjižno izdajo. Poleg tega je gledališka besedila tudi prevajal in prirejal ter veliko sodeloval z radiem - po drugi svetovni vojni zlasti s celovškim. Umrl je 17. februarja 1970 v Ljubljani. | |||
==Dramska besedila== | ==Dramska besedila== | ||
Redakcija: 11:34, 3. september 2024
Življenjepis
Vsestranski gledališki ustvarjalec Jakob Špicar se je rodil v Skočidolu (Gottestal) na avstrijskem Koroškem, 27. oktobra 1884. Obiskoval je osnovno šolo v domačem kraju in nadaljeval šolanje na gimnaziji v Beljaku in Celovcu. V celovškem Marijanišču je napisal prvo igro.
Od 1902 do 1905 je služboval v občinskih in sodniških službah na Koroškem in leta 1905 v Podravljah ustanovil društvo Sloga ter obnovil tradicijo slovenskih ljudskih iger na Koroškem. Dve leti je delal v odvetniški pisarni v Ljubljani, nato pa je bil vrsto let višji uradnik na Jesenicah in kasneje je bil kot ravnatelj zaposlen v posojilnici v Radovljici. Leta 1941 se je pred gestapom umaknil z Gorenjske v Ljubljano.
Leta 1909 se je poročil s Šuštarčevo Marico, vneto igralko in režiserko. Uspešno je vodil sokolski oder na Jesenicah in v Radovljici. Nastopal je tudi kot režiser in igralec ter pisal v koroške časopise in drugo napredno slovensko periodiko.
Napisal je okoli 80 ljudskih iger, dram, dramatizacij, mitično-alegoričnih, mladinskih in otroških iger. Objavljal jih je v Miru in Mladem rodu in tudi kot radijske igre. Precej njegovih del posega prostorsko in idejno v koroško območje. Bil je velik prijatelj koroških Slovencev in neprestano vtkan v boj za njihove pravice. Precej gradiva v rokopisni in slikovni obliki hrani Koroška osrednja knjižnica Ravne, nekaj gradiva je v Gledališkem muzeju v Ljubljani in nekaj v Radovljici.
Velja za gledališkega organizatorja na avstrijskem Koroškem. Leta 1910 je bil pobudnik ustanovitve Gledališkega društva na Jesenicah in nekaj časa tudi njegov predsednik, dramaturg, režiser in igralec. Napisal je okoli 70 iger in prizorov, ki so jih uprizarjala podeželska gledališča, nekatere pa so doživele tudi knjižno izdajo. Poleg tega je gledališka besedila tudi prevajal in prirejal ter veliko sodeloval z radiem - po drugi svetovni vojni zlasti s celovškim. Umrl je 17. februarja 1970 v Ljubljani.