Peter Božič: Razlika med redakcijama
mBrez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 26: | Vrstica 26: | ||
==Nagrade== | ==Nagrade== | ||
== | ==Viri== | ||
*Peter Božič,'' Šumi'', uredil Tomaž Toporišič, SMG in Študentska založba, Ljubljana, 2009. | |||
==Zunanje povezave== | ==Zunanje povezave== | ||
[ | * [http://www.mladinsko.com/predstave/pogovori-v-klubu/simpozij-o-petru-bozicu/ Slovensko mladinsko gledališče] |
Redakcija: 10:02, 9. marec 2010
Življenjepis
(* 30. december 1932, Bled, † 10. julij 2009, Ljubljana) Peter Božič je obiskoval osnovno šolo je v Novem mestu in Mariboru. Med drugo svetovno vojno je bil z družino preseljen v Nemčijo, kjer je nadaljeval šolanje. Kot otrok se je že zgodaj srečal s smrtjo, najprej v svoji družini, nato v drugi svetovni vojni. Leta 1945 je v Nemčiji doživel in preživel strahovito bombardiranje Dresdna, veliko dni je preživel v raznih zakloniščih in bunkerjih v Nemčiji. Po osvoboditvi je obiskoval gimnazijo v Ljubljani in Mariboru. Leta 1951 je bil obsojen zaradi protidržavnega delovanja. Vrgli so ga z mariborske gimnazije, ker je prijateljeval z avtorji gimnazijskega glasila Iskanja, in mu za pet let prepovedali nadaljnje šolanje. Čeprav so mu kazen leto kasneje črtali, je ostal politično zaznamovan. V Ljubljani je naprej študiral gozdarstvo, nato slavistiko na Filozofski fakulteti. Študija ni dokončal. Sprva se je preživljal s pisanjem, po odsluženju vojaškega roka je deloval kot knjižničar in učitelj v Krvavi Peči na Dolenjskem. Kasneje je bil samostojni književnik, novinar, urednik. Urejal je revijo Mentor, objavljal je še v Besedi, Reviji 57 in v Perspektivah. Zaposlen je bil tudi na Ministrstvu za kulturo. Peter Božič je poleg Jožeta Javorška začetnik drame absurda na Slovenskem. Z njegovo dramatiko za Oder 57 v šestdesetih letih prejšnjega stoletja (podobno kot seveda s tisto njegovih kolegov, predvsem Smoleta, Strniše in Zajca, Tauferja, Rožanca), še očitneje pa v naslednjem desetletju (tako kot z dramatiko Jovanovića, Šeliga, Jesiha, Lužana, Rudolfa) je tudi slovensko gledališče dobilo priložnost, da sicer z veliko zamudo uveljavi revolucijo form, ki so jih že zdavnaj osvojili slikarstvo, kiparstvo ali glasba. Delil je usodo mladih povojnih intelektualcev, ki so v petdesetih in šestdesetih letih prenovili slovensko dramatiko in predstavljali prvi val kulturniške opozicije. Leta 2009 je bil pobudnik imenovanja ceste v Ljubljani po nekdanjem jugoslovanskem diktatorju Titu. Družbenokritičen in dejaven je ostal vse do svoje prezgodnje smrti. Umrl je 10. julija 2009 v Ljubljani, star 77 let.
Naslovi dram
- Šumi, (2009)
- Španska kraljica, (1985)
- Nad nami so znamenja tri, (1981)
- Komisar Kriš, (1978)
- Barakarji, (1976)
- Panika, (1976)
- Mravlje so še na zvezdah, (1975)
- Tomšičeva smrt, (1972)
- Prikazni, (1970)
- Človek v šipi, (1970)
- Obisk stare mame, (1968)
- Jezdec na strehi, (1968)
- Dva brata, (1965)
- Kaznjenci, (1963)
- Vojaka Jošta ni, (1962)
- Križišče, (1957)
- Zasilni izhod, (1957)
Nagrade
Viri
- Peter Božič, Šumi, uredil Tomaž Toporišič, SMG in Študentska založba, Ljubljana, 2009.