Peter Božič: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
|||
| Vrstica 2: | Vrstica 2: | ||
[[Kategorija:Dramatika|Božič, Peter]] | [[Kategorija:Dramatika|Božič, Peter]] | ||
[[Kategorija:Avtorji|Božič, Peter]] | [[Kategorija:Avtorji|Božič, Peter]] | ||
==Življenjepis== | ==Življenjepis== | ||
(* 30. december 1932, Bled, † 10. julij 2009, Ljubljana) Peter Božič je obiskoval osnovno šolo je v Novem mestu in Mariboru. Med drugo svetovno vojno je bil z družino preseljen v Nemčijo, kjer je nadaljeval šolanje. Kot otrok se je že zgodaj srečal s smrtjo, najprej v svoji družini, nato v drugi svetovni vojni. Leta 1945 je v Nemčiji doživel in preživel strahovito bombardiranje Dresdna, veliko dni je preživel v raznih zakloniščih in bunkerjih v Nemčiji. Po osvoboditvi je obiskoval gimnazijo v Ljubljani in Mariboru. Leta 1951 je bil obsojen zaradi protidržavnega delovanja. Vrgli so ga z mariborske gimnazije, ker je prijateljeval z avtorji gimnazijskega glasila Iskanja, in mu za pet let prepovedali nadaljnje šolanje. Čeprav so mu kazen leto kasneje črtali, je ostal politično zaznamovan. V Ljubljani je naprej študiral gozdarstvo, nato slavistiko na Filozofski fakulteti. Študija ni dokončal. Sprva se je preživljal s pisanjem, po odsluženju vojaškega roka je deloval kot knjižničar in učitelj v Krvavi Peči na Dolenjskem. Kasneje je bil samostojni književnik, novinar, urednik. Urejal je revijo Mentor, objavljal je še v Besedi, Reviji 57 in v Perspektivah. Zaposlen je bil tudi na Ministrstvu za kulturo. Peter Božič je poleg Jožeta Javorška začetnik drame absurda na Slovenskem. Z njegovo dramatiko za Oder 57 v šestdesetih letih prejšnjega stoletja (podobno kot seveda s tisto njegovih kolegov, predvsem Smoleta, Strniše in Zajca, Tauferja, Rožanca), še očitneje pa v naslednjem desetletju (tako kot z dramatiko Jovanovića, Šeliga, Jesiha, Lužana, Rudolfa) je tudi slovensko gledališče dobilo priložnost, da sicer z veliko zamudo uveljavi revolucijo form, ki so jih že zdavnaj osvojili slikarstvo, kiparstvo ali glasba. Delil je usodo mladih povojnih intelektualcev, ki so v petdesetih in šestdesetih letih prenovili slovensko dramatiko in predstavljali prvi val kulturniške opozicije. Leta 2009 je bil pobudnik imenovanja ceste v Ljubljani po nekdanjem jugoslovanskem diktatorju Titu. Družbenokritičen in dejaven je ostal vse do svoje prezgodnje smrti. Umrl je 10. julija 2009 v Ljubljani, star 77 let. | (* 30. december 1932, Bled, † 10. julij 2009, Ljubljana) Peter Božič je obiskoval osnovno šolo je v Novem mestu in Mariboru. Med drugo svetovno vojno je bil z družino preseljen v Nemčijo, kjer je nadaljeval šolanje. Kot otrok se je že zgodaj srečal s smrtjo, najprej v svoji družini, nato v drugi svetovni vojni. Leta 1945 je v Nemčiji doživel in preživel strahovito bombardiranje Dresdna, veliko dni je preživel v raznih zakloniščih in bunkerjih v Nemčiji. Po osvoboditvi je obiskoval gimnazijo v Ljubljani in Mariboru. Leta 1951 je bil obsojen zaradi protidržavnega delovanja. Vrgli so ga z mariborske gimnazije, ker je prijateljeval z avtorji gimnazijskega glasila Iskanja, in mu za pet let prepovedali nadaljnje šolanje. Čeprav so mu kazen leto kasneje črtali, je ostal politično zaznamovan. V Ljubljani je naprej študiral gozdarstvo, nato slavistiko na Filozofski fakulteti. Študija ni dokončal. Sprva se je preživljal s pisanjem, po odsluženju vojaškega roka je deloval kot knjižničar in učitelj v Krvavi Peči na Dolenjskem. Kasneje je bil samostojni književnik, novinar, urednik. Urejal je revijo Mentor, objavljal je še v Besedi, Reviji 57 in v Perspektivah. Zaposlen je bil tudi na Ministrstvu za kulturo. Peter Božič je poleg Jožeta Javorška začetnik drame absurda na Slovenskem. Z njegovo dramatiko za Oder 57 v šestdesetih letih prejšnjega stoletja (podobno kot seveda s tisto njegovih kolegov, predvsem Smoleta, Strniše in Zajca, Tauferja, Rožanca), še očitneje pa v naslednjem desetletju (tako kot z dramatiko Jovanovića, Šeliga, Jesiha, Lužana, Rudolfa) je tudi slovensko gledališče dobilo priložnost, da sicer z veliko zamudo uveljavi revolucijo form, ki so jih že zdavnaj osvojili slikarstvo, kiparstvo ali glasba. Delil je usodo mladih povojnih intelektualcev, ki so v petdesetih in šestdesetih letih prenovili slovensko dramatiko in predstavljali prvi val kulturniške opozicije. Leta 2009 je bil pobudnik imenovanja ceste v Ljubljani po nekdanjem jugoslovanskem diktatorju Titu. Družbenokritičen in dejaven je ostal vse do svoje prezgodnje smrti. Umrl je 10. julija 2009 v Ljubljani, star 77 let. | ||
== | ==Odrska dramska dela== | ||
* 1955 ''[[Človek v šipi]]'' | |||
* [[ | * 1957 ''[[Križišče]]'' | ||
* [[ | * 1957 ''[[Zasilni izhod]]'' | ||
* [[ | * 1962 ''[[Vojaka Jošta ni]]'' | ||
* [[Komisar Kriš]] | * 1965 ''[[Dva brata]]'' | ||
* [[ | * 1968 ''[[Jezdec na strehi]]'' | ||
* [[ | * 1972 ''[[Tomšičeva smrt]]'' | ||
* [[ | * 1978 ''[[Komisar Kriš]]'' | ||
* [[ | * 1981 ''[[Turjaška Rozamunda ali Nad nami so znamenja tri]]'' | ||
* [[ | * ''[[Španska kraljica]]'' | ||
* [[ | * ''[[Šumi]]'' | ||
* [[Obisk stare mame]] | * ''[[Agata Schwarzkobler]]'' | ||
* [[ | * ''[[Igračke z napako]]'' | ||
* [[ | * ''[[Jaz sem gospa Marija]]'' | ||
* [[Kaznjenci]] | * ''[[Kako srečen dan]]'' | ||
* [[ | * ''[[Obisk stare mame]]'' | ||
* [[ | * ''[[Avguštinova vrnitev]]'' | ||
* [[ | * ''[[Kako srečen dan ali Liberalna vzgoja detektivovih otrok]]'' | ||
* ''[[Kaznjenci]]'' | |||
* ''[[Panika]]'' | |||
* ''[[Mravlje so še na zvezdah]]'' | |||
* ''[[Prikazni]]'' | |||
==Posebni članki== | ==Posebni članki== | ||
| Vrstica 29: | Vrstica 34: | ||
==Nagrade== | ==Nagrade== | ||
==Viri== | ==Viri== | ||
*Peter Božič,'' Šumi'', uredil Tomaž Toporišič, SMG in Študentska založba, Ljubljana, 2009. | * Peter Božič,'' Šumi'', uredil Tomaž Toporišič, SMG in Študentska založba, Ljubljana, 2009. | ||
* Wikipedija | |||
==Zunanje povezave== | ==Zunanje povezave== | ||
Redakcija: 16:55, 6. september 2010
Življenjepis
(* 30. december 1932, Bled, † 10. julij 2009, Ljubljana) Peter Božič je obiskoval osnovno šolo je v Novem mestu in Mariboru. Med drugo svetovno vojno je bil z družino preseljen v Nemčijo, kjer je nadaljeval šolanje. Kot otrok se je že zgodaj srečal s smrtjo, najprej v svoji družini, nato v drugi svetovni vojni. Leta 1945 je v Nemčiji doživel in preživel strahovito bombardiranje Dresdna, veliko dni je preživel v raznih zakloniščih in bunkerjih v Nemčiji. Po osvoboditvi je obiskoval gimnazijo v Ljubljani in Mariboru. Leta 1951 je bil obsojen zaradi protidržavnega delovanja. Vrgli so ga z mariborske gimnazije, ker je prijateljeval z avtorji gimnazijskega glasila Iskanja, in mu za pet let prepovedali nadaljnje šolanje. Čeprav so mu kazen leto kasneje črtali, je ostal politično zaznamovan. V Ljubljani je naprej študiral gozdarstvo, nato slavistiko na Filozofski fakulteti. Študija ni dokončal. Sprva se je preživljal s pisanjem, po odsluženju vojaškega roka je deloval kot knjižničar in učitelj v Krvavi Peči na Dolenjskem. Kasneje je bil samostojni književnik, novinar, urednik. Urejal je revijo Mentor, objavljal je še v Besedi, Reviji 57 in v Perspektivah. Zaposlen je bil tudi na Ministrstvu za kulturo. Peter Božič je poleg Jožeta Javorška začetnik drame absurda na Slovenskem. Z njegovo dramatiko za Oder 57 v šestdesetih letih prejšnjega stoletja (podobno kot seveda s tisto njegovih kolegov, predvsem Smoleta, Strniše in Zajca, Tauferja, Rožanca), še očitneje pa v naslednjem desetletju (tako kot z dramatiko Jovanovića, Šeliga, Jesiha, Lužana, Rudolfa) je tudi slovensko gledališče dobilo priložnost, da sicer z veliko zamudo uveljavi revolucijo form, ki so jih že zdavnaj osvojili slikarstvo, kiparstvo ali glasba. Delil je usodo mladih povojnih intelektualcev, ki so v petdesetih in šestdesetih letih prenovili slovensko dramatiko in predstavljali prvi val kulturniške opozicije. Leta 2009 je bil pobudnik imenovanja ceste v Ljubljani po nekdanjem jugoslovanskem diktatorju Titu. Družbenokritičen in dejaven je ostal vse do svoje prezgodnje smrti. Umrl je 10. julija 2009 v Ljubljani, star 77 let.
Odrska dramska dela
- 1955 Človek v šipi
- 1957 Križišče
- 1957 Zasilni izhod
- 1962 Vojaka Jošta ni
- 1965 Dva brata
- 1968 Jezdec na strehi
- 1972 Tomšičeva smrt
- 1978 Komisar Kriš
- 1981 Turjaška Rozamunda ali Nad nami so znamenja tri
- Španska kraljica
- Šumi
- Agata Schwarzkobler
- Igračke z napako
- Jaz sem gospa Marija
- Kako srečen dan
- Obisk stare mame
- Avguštinova vrnitev
- Kako srečen dan ali Liberalna vzgoja detektivovih otrok
- Kaznjenci
- Panika
- Mravlje so še na zvezdah
- Prikazni
Posebni članki
Nagrade
Viri
- Peter Božič, Šumi, uredil Tomaž Toporišič, SMG in Študentska založba, Ljubljana, 2009.
- Wikipedija