Igor Žužek: Razlika med redakcijama
(→Video) |
|||
| (24 vmesnih redakcij 6 uporabnikov ni prikazanih) | |||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
[[Kategorija:Ustvarjalci|Žužek, Igor]] | [[Kategorija:Ustvarjalci|Žužek, Igor]] | ||
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Žužek, Igor]] | [[Kategorija:Igralci in animatorji|Žužek, Igor]] | ||
<div style="float: right">[[Slika:zuzek_0039_web.jpg|256px|Foto: Uroš Hočevar, Arhiv SLG Celje]]</div> | |||
==Življenjepis== | ==Življenjepis== | ||
Igor Žužek, rojen 26. 11. 1960, doma v Škofji Loki, kjer je obiskoval osnovno šolo. Po končani osnovni šoli se je vpisal na Gimnazijo Šentvid v Ljubljani, študij pa nadaljeval na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete. Po končanem tretjem letniku se je zaposlil v SKB banki na oddelku za vrednostne papirje, kjer je preživel 8 let. Ves čas je bil aktiven kot amaterski igralec na Loškem odru v Škofji Loki. Leta 1992 se je odločil, da odide v Moskvo na študij igralstva na GITIS-RATI, kjer je diplomiral leta 1996 in se vrnil v Slovenijo. V [[SLG Celje]] je zaposlen od septembra leta 1997. Posnel je tudi 21 kratkih in celovečernih filmov, epizodne vloge v nekaj nadaljevankah in nanizankah ter nekaj reklam. V amaterskih gledališčih je kot režiser postavil na oder nekaj deset predstav. Deloval je tudi kot mentor v gledaliških šolah (v Kranju, Škofji Loki …). | |||
Umrl je novembra 2020. | |||
*'''Pismo kolektiva Gledališča Celje v slovo Igorju Žužku''' | |||
Igor Žužek (26. 11. 1960–9. 11. 2020) | |||
Globoko pretreseni sporočamo, da nas je včeraj, 9. novembra 2020, v popoldanskih urah mnogo prezgodaj zapustil član našega ansambla, sodelavec in prijatelj, dramski igralec Igor Žužek. | |||
Rojen je bil 26. 11. 1960, doma v Škofji Loki, kjer je obiskoval osnovno šolo. Po končani osnovni šoli se je vpisal na Gimnazijo Šentvid v Ljubljani, študij pa nadaljeval na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete. Po končanem tretjem letniku se je zaposlil v SKB banki na oddelku za vrednostne papirje, kjer je preživel 8 let. Ves čas je bil aktiven kot amaterski igralec na Loškem odru v Škofji Loki. Leta 1992 se je odločil, da odide v Moskvo na študij igralstva na GITIS-RATI, kjer je diplomiral leta 1996 in se vrnil v Slovenijo. | |||
Igor Žužek je postal član našega igralskega ansambla 1. septembra leta 1998 in na našem odru ustvaril več kot petdeset žanrsko raznolikih vlog. Svojo gledališko pot na naših odrskih deskah je začel kot gost z vlogo Pikov fant v predstavi Hiša iz kart Borisa A. Novaka v sezoni 1997/98. Žal njegove zadnje vloge v predstavi Tista o bolhah publika ne bo mogla videti. | |||
Z njim smo se smejali in jokali, oboževalo ga je tudi otroško občinstvo. Njegove najbolj vidne vloge v zadnjih sezonah so bile Tovariš Pánczél v Naših skrivnosti Béle Pintérja, Starec, profesor književnosti v Nebeškem odredu Đorđeta Lebovića in Aleksandra Obrenovića, Fra Lorenzo v Romeu in Juliji Williama Shakespeara, blestel je kot Arthur Streckmann v Rose Bernd Gerharta Hauptmanna, kot Profesor Willard v Našem mestu Thorntona Wilderja, Carlson v Ljudeh in miših Johna Steinbecka, posestnik Stepán Stepánič Čubúkov, posestnik v Jaz vas ljubim Antona Pavloviča Čehova, Svistunov v Revizorju Nikolaja Vasiljeviča Gogolja. Kot odličen komik se je proslavil v številnih komičnih vlogah, nepozabna je gotovo njegova vloga Dr. Myersa v Sleparjih v krilu Kena Ludwiga. Predano se je loteval tudi vlog v predstavah za otroke in se otroški publiki priljubil kot Teta Cmok in Drugi mornar v Jakcu in breskvi velikanki Roalda Dahla in Davida Wooda, Vaščan in Miš v Pekarni Mišmaš Svetlane Makarovič, Modrijan v Sneguljčici Jacoba in Wilhelma Grimma, Debela Berta v Pikici in Tončku Ericha Kästnerja, Dvorjan v Cesarjevih novih oblačilih Milana Jesiha, Policaj Macelj v Mačku Muriju Kajetana Koviča. | |||
Posnel je tudi 21 kratkih in celovečernih filmov, epizodne vloge v nekaj nadaljevankah in nanizankah ter nekaj reklam. V amaterskih gledališčih je kot režiser postavil na oder nekaj deset predstav. Deloval je tudi kot mentor v gledaliških šolah v Kranju, Škofji Loki in drugod. | |||
Na svoji gledališki poti je bil zvest član našega gledališča. Sodelavec in prijatelj, ki nas je znal nasmejati ali pa je z nami delil svojo ljubezen do fotografije in potovanj. | |||
Dragi Žuži, pogrešali te bomo! | |||
kolektiv Gledališča Celje | |||
Celje, 10. novembra 2020'' | |||
==Video== | |||
{{ #embed:youtube | C9F1XCvmUJU }} | |||
* Nekrolog, zbrala in uredila: Agata Trojar, Kulturno društvo "Sejalec umetnosti" | |||
==Vloge v gledališču== | ==Vloge v gledališču== | ||
=== | ===2008-=== | ||
* | {{#dynamic_content:rep | person | 4129 | roles | 2018-2030}} | ||
*2017 Tristan Komobran, politični delegat; Matjaž Zupančič ''PESMI ŽIVIH MRTVECEV'', r. Matjaž Zupančič, PG Kranj in SLG Celje | |||
{{#dynamic_content:rep | person | 4129 | roles | 2008-2017}} | |||
=== | ===1997-2007=== | ||
{{#dynamic_content:rep | person | 4129 | roles | 1997-2007}} | |||
==Vloge na filmu in televiziji== | ==Vloge na filmu in televiziji== | ||
*2020 ''Zastoj'', r. [[Vinko Möderndorfer]] | |||
*2019 ''V imenu ljudstva'', r. Vojko Anzeljc | |||
*2019 ''Jezero'', r. Matevž Luzar in Klemen Dvornik | |||
*2014 ''Pot v raj'', r. Blaž Završnik | |||
*2013 ''Čefurji raus!'', r. Goran Vojnović | |||
*2013 ''Zapelji me'', r. Marko Šantić | |||
*2011 ''Lahko noč, gospodična'', r. Metod Pevec | |||
*2011 ''Kruha in iger'', r. Klemen Dvornik | |||
==Vloge na radiu== | ==Vloge na radiu== | ||
==Nagrade== | ==Nagrade== | ||
| Vrstica 39: | Vrstica 58: | ||
==Literatura== | ==Literatura== | ||
*Slovenski gledališki letopisi od 1997/98 do 2004/2005, Slovenski gledališki in filmski muzej Ljubljana, izbral in uredil Štefan Vevar | *Slovenski gledališki letopisi od 1997/98 do 2004/2005, Slovenski gledališki in filmski muzej Ljubljana, izbral in uredil Štefan Vevar | ||
*Spletna stran Slovenskega ljudskega gledališča | *Spletna stran [http://www.slg-ce.si/domov/ostalo/seznam-igralcev/igor-zuzek Slovenskega ljudskega gledališča Celje] | ||
<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div> | <div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div> | ||
==Zunanje povezave== | ==Zunanje povezave== | ||
[http://www. | [http://www.slg-ce.si/ SLG Celje] | ||
Trenutna redakcija s časom 14:44, 19. november 2020
Življenjepis
Igor Žužek, rojen 26. 11. 1960, doma v Škofji Loki, kjer je obiskoval osnovno šolo. Po končani osnovni šoli se je vpisal na Gimnazijo Šentvid v Ljubljani, študij pa nadaljeval na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete. Po končanem tretjem letniku se je zaposlil v SKB banki na oddelku za vrednostne papirje, kjer je preživel 8 let. Ves čas je bil aktiven kot amaterski igralec na Loškem odru v Škofji Loki. Leta 1992 se je odločil, da odide v Moskvo na študij igralstva na GITIS-RATI, kjer je diplomiral leta 1996 in se vrnil v Slovenijo. V SLG Celje je zaposlen od septembra leta 1997. Posnel je tudi 21 kratkih in celovečernih filmov, epizodne vloge v nekaj nadaljevankah in nanizankah ter nekaj reklam. V amaterskih gledališčih je kot režiser postavil na oder nekaj deset predstav. Deloval je tudi kot mentor v gledaliških šolah (v Kranju, Škofji Loki …). Umrl je novembra 2020.
- Pismo kolektiva Gledališča Celje v slovo Igorju Žužku
Igor Žužek (26. 11. 1960–9. 11. 2020)
Globoko pretreseni sporočamo, da nas je včeraj, 9. novembra 2020, v popoldanskih urah mnogo prezgodaj zapustil član našega ansambla, sodelavec in prijatelj, dramski igralec Igor Žužek.
Rojen je bil 26. 11. 1960, doma v Škofji Loki, kjer je obiskoval osnovno šolo. Po končani osnovni šoli se je vpisal na Gimnazijo Šentvid v Ljubljani, študij pa nadaljeval na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete. Po končanem tretjem letniku se je zaposlil v SKB banki na oddelku za vrednostne papirje, kjer je preživel 8 let. Ves čas je bil aktiven kot amaterski igralec na Loškem odru v Škofji Loki. Leta 1992 se je odločil, da odide v Moskvo na študij igralstva na GITIS-RATI, kjer je diplomiral leta 1996 in se vrnil v Slovenijo.
Igor Žužek je postal član našega igralskega ansambla 1. septembra leta 1998 in na našem odru ustvaril več kot petdeset žanrsko raznolikih vlog. Svojo gledališko pot na naših odrskih deskah je začel kot gost z vlogo Pikov fant v predstavi Hiša iz kart Borisa A. Novaka v sezoni 1997/98. Žal njegove zadnje vloge v predstavi Tista o bolhah publika ne bo mogla videti.
Z njim smo se smejali in jokali, oboževalo ga je tudi otroško občinstvo. Njegove najbolj vidne vloge v zadnjih sezonah so bile Tovariš Pánczél v Naših skrivnosti Béle Pintérja, Starec, profesor književnosti v Nebeškem odredu Đorđeta Lebovića in Aleksandra Obrenovića, Fra Lorenzo v Romeu in Juliji Williama Shakespeara, blestel je kot Arthur Streckmann v Rose Bernd Gerharta Hauptmanna, kot Profesor Willard v Našem mestu Thorntona Wilderja, Carlson v Ljudeh in miših Johna Steinbecka, posestnik Stepán Stepánič Čubúkov, posestnik v Jaz vas ljubim Antona Pavloviča Čehova, Svistunov v Revizorju Nikolaja Vasiljeviča Gogolja. Kot odličen komik se je proslavil v številnih komičnih vlogah, nepozabna je gotovo njegova vloga Dr. Myersa v Sleparjih v krilu Kena Ludwiga. Predano se je loteval tudi vlog v predstavah za otroke in se otroški publiki priljubil kot Teta Cmok in Drugi mornar v Jakcu in breskvi velikanki Roalda Dahla in Davida Wooda, Vaščan in Miš v Pekarni Mišmaš Svetlane Makarovič, Modrijan v Sneguljčici Jacoba in Wilhelma Grimma, Debela Berta v Pikici in Tončku Ericha Kästnerja, Dvorjan v Cesarjevih novih oblačilih Milana Jesiha, Policaj Macelj v Mačku Muriju Kajetana Koviča.
Posnel je tudi 21 kratkih in celovečernih filmov, epizodne vloge v nekaj nadaljevankah in nanizankah ter nekaj reklam. V amaterskih gledališčih je kot režiser postavil na oder nekaj deset predstav. Deloval je tudi kot mentor v gledaliških šolah v Kranju, Škofji Loki in drugod.
Na svoji gledališki poti je bil zvest član našega gledališča. Sodelavec in prijatelj, ki nas je znal nasmejati ali pa je z nami delil svojo ljubezen do fotografije in potovanj.
Dragi Žuži, pogrešali te bomo!
kolektiv Gledališča Celje
Celje, 10. novembra 2020
Video
- Nekrolog, zbrala in uredila: Agata Trojar, Kulturno društvo "Sejalec umetnosti"
Vloge v gledališču
2008-
- 2017 Tristan Komobran, politični delegat; Matjaž Zupančič PESMI ŽIVIH MRTVECEV, r. Matjaž Zupančič, PG Kranj in SLG Celje
1997-2007
Vloge na filmu in televiziji
- 2020 Zastoj, r. Vinko Möderndorfer
- 2019 V imenu ljudstva, r. Vojko Anzeljc
- 2019 Jezero, r. Matevž Luzar in Klemen Dvornik
- 2014 Pot v raj, r. Blaž Završnik
- 2013 Čefurji raus!, r. Goran Vojnović
- 2013 Zapelji me, r. Marko Šantić
- 2011 Lahko noč, gospodična, r. Metod Pevec
- 2011 Kruha in iger, r. Klemen Dvornik
Vloge na radiu
Nagrade
Bibliografija
Literatura
- Slovenski gledališki letopisi od 1997/98 do 2004/2005, Slovenski gledališki in filmski muzej Ljubljana, izbral in uredil Štefan Vevar
- Spletna stran Slovenskega ljudskega gledališča Celje