Josip Jurčič: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
|||
| (Dve vmesni redakciji istega uporabnika nista prikazani) | |||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
[[Kategorija:Dramatika|Jurčič, Josip]] | [[Kategorija:Dramatika|Jurčič, Josip]] | ||
[[Kategorija:Avtorji|Jurčič, Josip]] | [[Kategorija:Avtorji|Jurčič, Josip]] | ||
==Življenjepis== | |||
Josip Jurčič se je rodil na Muljavi, 4. marca 1844. Njegovo otroštvo so zaznamovale zgodbe iz vaškega življenja, ki jih je leta 1863 zbral v zbirki ''Spomini na deda''. Prvi razred osnovne šole je obiskoval na Krki, normalko, gimnazijo pa v Ljubljani. Že pri sedemnajstih je objavil svojo prvo pripovedko ''Pripovedka o beli kači''. Leta 1864 pa je Mohorjeva družba izdala zgodovinsko povest ''Jurij Kozjak'' in črtico ''Jesenska noč med slovenskimi polharji'', Slovenski glasnik pa povest ''Domen'', leta 1865 pa še zgodbo ''Jurij Kobila''. Po končani gimnaziji je odšel na Dunaj, kjer je študiral slavistiko in klasično filologijo. V zbirki Cvetje iz domačih in tujih logov je leta 1866 objavljal roman ''Deseti brat'', ki velja za prvi izvirni slovenski roman. Pri 23-ih je zaradi pomanjkanja denarja opustil študij, leta 1868 pa je z [[Josip Stritar|Josipom Stritarjem]] in [[Fran Levstik|Franom Levstikom]] izdal zbornik Mladika ter v njem objavil povest ''Sosedov sin''. Naslednje leto je kot poklicni časnikar dobil službo v uredništvu časopisa Slovenski narod, ki je začel izhajati v Mariboru. V Mariboru je ostal do leta 1870, ko je odšel na Dunaj, kjer ni našel redne zaposlitve, ampak je Stritarju pomagal pri urejanju Zvona in bil dopisnik za Slovenski narod. Konec leta 1870 je šel na Hrvaško v Sisak, kjer je prvo polovico leta 1871 urejal jugoslovanski časopis Südslavische Zeitung. Istega leta je po smrti glavnega urednika Slovenskega naroda Antona Tomšiča prevzel uredništvo časnika v Mariboru in ga urejal do smrti. Leta 1872 je objavil znano kratko pripoved ''Telečja pečenka''. Nekaj let kasneje je objavil romane ''Doktor Zober'', ''Med dvema stoloma'', ''Lepa Vida'' in ''Cvet in sad'' ter prvo slovensko tragedijo ''Tugomer'', ki je v prvi prozni različici drama o mračnem knezu, ki postane zaradi ljubezenske strasti narodni izdajalec, v verzni predelalavi [[Fran Levstik|Frana Levstika]] pa postane tragedija naivneža, ki verjame sovražnikom Nemcem. Z dramo ''Veronika Deseniška'' (1886) je opisal življenje in ravnanje celjskih knezov. Jeseni leta 1879 je zbolel za vnetjem rebrne mrene. Da bi okreval, je marca 1880 odšel v Gorico in Benetke. Umrl je 3. maja 1881 v Ljubljani. Pokopan je na ljubljanskem Navju. | |||
==Dramska besedila== | ==Dramska besedila== | ||
| Vrstica 14: | Vrstica 17: | ||
==Dramska besedila v tujih jezikih== | ==Dramska besedila v tujih jezikih== | ||
* ''[[Tugomer]]'' (srbščina, slovaščina) | * ''[[Tugomer]]'' (srbščina, slovaščina) | ||
==Viri in literatura== | |||
*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008. | |||
*Spletna stran Muljava (http://muljava.si/josip-jurcic/) | |||
Trenutna redakcija s časom 10:54, 14. november 2013
Življenjepis
Josip Jurčič se je rodil na Muljavi, 4. marca 1844. Njegovo otroštvo so zaznamovale zgodbe iz vaškega življenja, ki jih je leta 1863 zbral v zbirki Spomini na deda. Prvi razred osnovne šole je obiskoval na Krki, normalko, gimnazijo pa v Ljubljani. Že pri sedemnajstih je objavil svojo prvo pripovedko Pripovedka o beli kači. Leta 1864 pa je Mohorjeva družba izdala zgodovinsko povest Jurij Kozjak in črtico Jesenska noč med slovenskimi polharji, Slovenski glasnik pa povest Domen, leta 1865 pa še zgodbo Jurij Kobila. Po končani gimnaziji je odšel na Dunaj, kjer je študiral slavistiko in klasično filologijo. V zbirki Cvetje iz domačih in tujih logov je leta 1866 objavljal roman Deseti brat, ki velja za prvi izvirni slovenski roman. Pri 23-ih je zaradi pomanjkanja denarja opustil študij, leta 1868 pa je z Josipom Stritarjem in Franom Levstikom izdal zbornik Mladika ter v njem objavil povest Sosedov sin. Naslednje leto je kot poklicni časnikar dobil službo v uredništvu časopisa Slovenski narod, ki je začel izhajati v Mariboru. V Mariboru je ostal do leta 1870, ko je odšel na Dunaj, kjer ni našel redne zaposlitve, ampak je Stritarju pomagal pri urejanju Zvona in bil dopisnik za Slovenski narod. Konec leta 1870 je šel na Hrvaško v Sisak, kjer je prvo polovico leta 1871 urejal jugoslovanski časopis Südslavische Zeitung. Istega leta je po smrti glavnega urednika Slovenskega naroda Antona Tomšiča prevzel uredništvo časnika v Mariboru in ga urejal do smrti. Leta 1872 je objavil znano kratko pripoved Telečja pečenka. Nekaj let kasneje je objavil romane Doktor Zober, Med dvema stoloma, Lepa Vida in Cvet in sad ter prvo slovensko tragedijo Tugomer, ki je v prvi prozni različici drama o mračnem knezu, ki postane zaradi ljubezenske strasti narodni izdajalec, v verzni predelalavi Frana Levstika pa postane tragedija naivneža, ki verjame sovražnikom Nemcem. Z dramo Veronika Deseniška (1886) je opisal življenje in ravnanje celjskih knezov. Jeseni leta 1879 je zbolel za vnetjem rebrne mrene. Da bi okreval, je marca 1880 odšel v Gorico in Benetke. Umrl je 3. maja 1881 v Ljubljani. Pokopan je na ljubljanskem Navju.
Dramska besedila
Osnutki dramskih besedil
Dramska besedila v tujih jezikih
- Tugomer (srbščina, slovaščina)
Viri in literatura
- Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
- Spletna stran Muljava (http://muljava.si/josip-jurcic/)