Igor Likar: Razlika med redakcijama
mBrez povzetka urejanja |
|||
| (9 vmesnih redakcij 6 uporabnikov ni prikazanih) | |||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
[[Kategorija:Ustvarjalci|Likar, Igor]] | [[Kategorija:Ustvarjalci|Likar, Igor]] | ||
[[Kategorija:Režiserji|Likar, Igor]] | [[Kategorija:Režiserji|Likar, Igor]] | ||
[[Kategorija:Avtorji|Likar, Igor]] | |||
==Življenjepis== | ==Življenjepis== | ||
Režiser Igor Likar se je rodil 25. septembra 1953 v Ljubljani. Režijo je študiral na [[AGRFT]] med leti 1974 in 1978, diplomiral pa leta 2004. Po študiju se je leta 1979 zaposlil na Radiu Slovenija. Od tedaj režira in piše radijske igre. Režiral je skoraj 200 dramskih besedil, dokumentarnih iger in eksperimentalnih zvočnih del, priredil jih je 46, napisal 24 | |||
in režiral številne literarne oddaje. Njegove igre so bile večkrat nagrajene na mednarodnih festivalih, začenši s prvo leta 1987, avtorskim delom, ki ga je napisal skupaj z Borom Turelom in Vladimirjem Kovačičem (''Fedor Mihajlovič sedi''). Ovenčano je bilo z nagrado za režijo na festivalu v Ohridu. Nagrade so se | |||
vrstile do zadnje leta 2008, radijske igre za otroke Mihe Remca Lučkov let, za katero je prejel nagrado prix ex aequo, prav tako za režijo. Sodeloval je v mednarodni skupini strokovnjakov Ars Acustica pri Evropski radiodifuzni zvezi od ustanovitve v Firencah ter na številnih mednarodnih simpozijih v tujini in je | |||
avtor več v tujini nagrajenih zvočnih del. Prejel je številne nagrade na mednarodnih festivalih, leta 2022 je na nemški radijski postaji WDR doživelo nemško premiero tudi njegovo besedilo radijske igre ''Apostoli in zbiralci groze'', vizionarsko, družbenokritično, distopično in apokaliptično delo. Likarjeva radiofonska dela ne pomenijo le kvalitativno obsežnega opusa, temveč so zemljevid njegovih najrazličnejših iskanj na področju zvočnosti in literature. Je mednarodno nagrajen in uveljavljen ustvarjalec na avdiovizualnem področju, najbolj pa je ponesel v svet ime Radia Slovenija s svojimi zvokovnimi deli s področja ars acustica. | |||
Z raziskovalnim zanosom je stopil v svet spleta, videl v njem neskončno množico ustvarjalnih možnosti in ustvaril nekaj spletnih zvočnih del. Ustvarjal je na področju filma, na televiziji pa je posebno pomemben njegov niz dokumentarnih filmov o slovenskih gorah. | |||
V zgodnejšem obdobju je režiral tudi v gledališču, deloval je kot scenarist in režiser prireditev ob podelitvah nagrade kresnik za najboljši roman leta in mednarodne nagrade vilenica. Objavil je več pesniških zbirk in knjigo novel, bil je tudi pobudnik in vodja projekta Slovenska pisateljska pot. | |||
==Režije== | ==Režije== | ||
== | {{#dynamic_content:rep | person | 1910 | directings}} | ||
==Celotna besedila== | |||
*{{Pdf|Privid_na_rdečem_otoku.pdf|''Privid na rdečem otoku''}} | |||
==Zunanje povezave== | ==Zunanje povezave== | ||
Trenutna redakcija s časom 08:46, 7. januar 2024
Življenjepis
Režiser Igor Likar se je rodil 25. septembra 1953 v Ljubljani. Režijo je študiral na AGRFT med leti 1974 in 1978, diplomiral pa leta 2004. Po študiju se je leta 1979 zaposlil na Radiu Slovenija. Od tedaj režira in piše radijske igre. Režiral je skoraj 200 dramskih besedil, dokumentarnih iger in eksperimentalnih zvočnih del, priredil jih je 46, napisal 24 in režiral številne literarne oddaje. Njegove igre so bile večkrat nagrajene na mednarodnih festivalih, začenši s prvo leta 1987, avtorskim delom, ki ga je napisal skupaj z Borom Turelom in Vladimirjem Kovačičem (Fedor Mihajlovič sedi). Ovenčano je bilo z nagrado za režijo na festivalu v Ohridu. Nagrade so se vrstile do zadnje leta 2008, radijske igre za otroke Mihe Remca Lučkov let, za katero je prejel nagrado prix ex aequo, prav tako za režijo. Sodeloval je v mednarodni skupini strokovnjakov Ars Acustica pri Evropski radiodifuzni zvezi od ustanovitve v Firencah ter na številnih mednarodnih simpozijih v tujini in je avtor več v tujini nagrajenih zvočnih del. Prejel je številne nagrade na mednarodnih festivalih, leta 2022 je na nemški radijski postaji WDR doživelo nemško premiero tudi njegovo besedilo radijske igre Apostoli in zbiralci groze, vizionarsko, družbenokritično, distopično in apokaliptično delo. Likarjeva radiofonska dela ne pomenijo le kvalitativno obsežnega opusa, temveč so zemljevid njegovih najrazličnejših iskanj na področju zvočnosti in literature. Je mednarodno nagrajen in uveljavljen ustvarjalec na avdiovizualnem področju, najbolj pa je ponesel v svet ime Radia Slovenija s svojimi zvokovnimi deli s področja ars acustica.
Z raziskovalnim zanosom je stopil v svet spleta, videl v njem neskončno množico ustvarjalnih možnosti in ustvaril nekaj spletnih zvočnih del. Ustvarjal je na področju filma, na televiziji pa je posebno pomemben njegov niz dokumentarnih filmov o slovenskih gorah.
V zgodnejšem obdobju je režiral tudi v gledališču, deloval je kot scenarist in režiser prireditev ob podelitvah nagrade kresnik za najboljši roman leta in mednarodne nagrade vilenica. Objavil je več pesniških zbirk in knjigo novel, bil je tudi pobudnik in vodja projekta Slovenska pisateljska pot.
Režije
