Iko Otrin: Razlika med redakcijama

Brez povzetka urejanja
 
(20 vmesnih redakcij 3 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 1: Vrstica 1:
[[Kategorija:Ustvarjalci|Otrin, Iko]]
[[Kategorija:Ustvarjalci|Otrin, Iko]]
[[Kategorija:koreografi|Otrin, Iko]]
[[Kategorija:koreografi|Otrin, Iko]]
[[Kategorija:Režiserji|Otrin, Iko]][[Kategorija:Baletniki in plesalci|Otrin, Iko]]
<div style="float: right">[[Slika:Iko_Otrin_Wikimedia_Commons_284.jpg|284px|Foto: Wikimedia Commons]]</div>
==Življenjepis==
==Življenjepis==
Baletni plesalec, koreograf in baletni pedagog Iko Otrin se je rodil 25. januarja 1931 v Zemunu. Srednjo baletno šolo je obiskoval v Ljubljani in absolviral študij zgodovine glasbe na Akademiji za glasbo v Ljubljani in zgodovino umetnosti na FF v Ljubljani leta 1956. Svoje znanje je dopolnjeval in nadgrajeval  na Royal Academy of Dancing v Londonu, pri Kurtu Joossu v Nemčiji in v ZDA.
Od 1950 do 1954 je bil član ansambla [[SNG Opera in balet Ljubljana|Opere in baleta]] v Ljubljani, kjer je plesal v baletnem zboru, izmed solističnih vlog pa velja omeniti njegove nastope v ''Pepelki'', ''Ljubezni in pravdi'' ter ''Vragu na vasi.'' Že po tem kratkem času se je usmeril v pedagoško delo, ki ga je ob koreografijah spremljalo vse življenje. Od leta 1954 do 1959 je poučeval na Srednji baletni šoli v Ljubljani ritmiko, historične in karakterne plese ter folkloro, nekaj časa pa tudi klavir. Leta 1959 se je prvič pridružil [[SNG Maribor|mariborskemu baletnemu ansamblu]], odšel med leti 1964 do 1970 v Novi Sad, kjer je bil plesalec, koreograf in Vodja baletnega ansambla ter se vrnil leta 1970 v Maribor, kjer je ostal vse do upokojitve.
Kot plesalec se je izkazal predvsem v pantomimskih in karakternih vlogah: '''Coppelius''' v ''Coppelli'', '''Mačeha''' v ''Pepelki'', '''Quasimodo''' v ''Esmeraldi'', '''Sancho Pansa''' v ''Don Kihotu'', '''Zvodnik''' v ''Demonu zlata''. V tem obdobju se je dokončno razvila in potrdila njegova ljubezen do klasičnega baleta in folklore. V času svojega dela v Novem Sadu je bil tudi koreograf  folklornega ansambla Kolo iz Beograda. Nato se je kot koreograf in pedagog posvetil klasičnemu baletu ter vodenju mariborskega baletnega ansambla, čeprav je občasno še koreografiral v Zagrebu, Novem Sadu in Los Angelesu. V 60. letih prejšnjega stoletja je ustvaril številne baletne, operne in dramske koreografije, baletne scenarije in režije. Bil je dolgoletni vodja baleta v Mariboru. Kot pedagog mladih plesalcev je ustanovil in vodil Baletni studio v  Operi in baletu SNG Maribor in sodeloval in pospeševal je tudi ustanovitev nižje in srednje baletne šole v Mariboru.
Je avtor številnih strokovnih in poljudnih člankov. Predaval je tudi po svetu, poseben odziv pa je doživel priročnik ''La la bum'', o sistemu plesne vzgoje. Umrl je 29. julija 2011 v Ljubljani.
==Koreografije==
==Koreografije==
*1998 Bedrih Smetana ''Prodana nevesta'', r. František Preisler,[[ SNG Opera in balet Ljubljana]]
===1990-1999===
*1991 Ermanno Wolf Ferrari ''Štirje grobijani'', r. Franjo Potočnik, Opera in balet SNG Maribor
{{#dynamic_content:rep | person | 130 | coreographies | 1990-1999}}
===1981-1990===
===1980-1989===
*1990 Frederick Loewe/ Alan Jay Lerner ''My fair lady'', r. Vlado Štefančič, Opera in balet Maribor
{{#dynamic_content:rep | person | 130 | coreographies | 1986-1989}}
*1989 Giordano Umberto ''Andre Chenier'', r. Franjo Potočnik, Opera in balet SNG Maribor
*1986 Eberhard Streul'' Veliki dan Jožeta Dobernika'', r. [[Miran Herzog]], Opera in balet SNG Maribor
*1989 Franz Lehar ''Vesela vdova'', r. Vladimir Štefančič, Opera in balet SNG Maribor
{{#dynamic_content:rep | person | 130 | coreographies | 1980-1985}}
*1988 Jan Hanuš ''Sluga dveh gospodov'', r. [[Emil Frelih]], Opera in balet SNG Maribor
===1970-1979===
*1988 Giuseppe Verdi ''Ples v maskah'', r. [[Franjo Potočnik]], Opera in balet SNG Maribor
{{#dynamic_content:rep | person | 130 | coreographies | 1970-1979}}
*1988 [[Anton Tomaž Linhart]] ''[[Ta veseli dan ali Matiček se ženi]]'', r. [[Vinko Möderndorfer]], Drama [[SNG Maribor]]
===1959-1969===
*1988 Ben Minoli ''Vilinček z Lune'', r. [[Janez Vrhunc]], [[SNG Drama Ljubljana]]
{{#dynamic_content:rep | person | 130 | coreographies | 1950-1969}}
===1961-1970===
 
*1963 Aristofanes ''Lizistrata'', r. Marjan Belina, Drama SNG Maribor
==Režije==
*1962 [[Kristina Brenk]]'' [[Modra vrtnica za princesko]]'', r. [[Jože Pogačnik]], Drama [[SNG Maribor]]
{{#dynamic_content:rep | person | 130 | directings}}
*1962 [[Ivan Cankar]] ''[[Pohujšanje v dolini šentflorjanski]]'', r. Miran Herzog, Drama SNG Maribor
 
*1962 Jean Baptiste Poquelin Molière ''Ljudomrznik'', r.[[ Andrej Hieng]], Drama SNG Maribor
==Koreografije v filmu in na televiziji==
*1961[[ Pavel Golia]] ''[[Jurček]]'', r. [[Marko Marin]], Drama SNG Maribor
*1974 ''Ciklamen'', r. Marija Šeme, RTV Ljubljana
*1961 William Shakespeare ''Mnogo hrupa za nič'', r. [[Juro Kislinger]], Drama SNG Maribor
*1961 Vojmil Rabadan ''Ene hude nevole z mutavko'', r. [[Marjan Belina]], Drama SNG Maribor
===1959-1960===
*1960 Friedrich Dürrenmatt ''Obisk stare gospe'', r. [[Miran Herzog]], Drama SNG Maribor
*1959 Marie Holkova ''Pepelka'', r. [[Joško Lukež]], Drama SNG Maribor


==Nagrade==
==Nagrade==
*1997 Glazerjeva nagrada
==Viri in literatura==
==Zunanje povezave==
*[http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=34&ved=0CEAQFjADOB4&url=http%3A%2F%2Fwww.jskd.si%2Ffolklorna-dejavnost%2Fzaloznistvo%2Ffolklornik%2Frevija_folklornik%2Ffolklornik%2F2011%2F26_pivec.pdf&ei=PBf6Usy7EIaRtQacq4A4&usg=AFQjCNHNRWTUj3yHWcA3NIHl-epIPHfvgw&sig2=pjQb_w7ZHbcwPSTR3x7gQQ&bvm=bv.61190604,d.Yms&cad=rja Franci Pivec in Vasja Samec: Otrinovih 80 let - www.jskd.si]

Trenutna redakcija s časom 11:16, 10. maj 2016

Foto: Wikimedia Commons

Življenjepis

Baletni plesalec, koreograf in baletni pedagog Iko Otrin se je rodil 25. januarja 1931 v Zemunu. Srednjo baletno šolo je obiskoval v Ljubljani in absolviral študij zgodovine glasbe na Akademiji za glasbo v Ljubljani in zgodovino umetnosti na FF v Ljubljani leta 1956. Svoje znanje je dopolnjeval in nadgrajeval na Royal Academy of Dancing v Londonu, pri Kurtu Joossu v Nemčiji in v ZDA.


Od 1950 do 1954 je bil član ansambla Opere in baleta v Ljubljani, kjer je plesal v baletnem zboru, izmed solističnih vlog pa velja omeniti njegove nastope v Pepelki, Ljubezni in pravdi ter Vragu na vasi. Že po tem kratkem času se je usmeril v pedagoško delo, ki ga je ob koreografijah spremljalo vse življenje. Od leta 1954 do 1959 je poučeval na Srednji baletni šoli v Ljubljani ritmiko, historične in karakterne plese ter folkloro, nekaj časa pa tudi klavir. Leta 1959 se je prvič pridružil mariborskemu baletnemu ansamblu, odšel med leti 1964 do 1970 v Novi Sad, kjer je bil plesalec, koreograf in Vodja baletnega ansambla ter se vrnil leta 1970 v Maribor, kjer je ostal vse do upokojitve.


Kot plesalec se je izkazal predvsem v pantomimskih in karakternih vlogah: Coppelius v Coppelli, Mačeha v Pepelki, Quasimodo v Esmeraldi, Sancho Pansa v Don Kihotu, Zvodnik v Demonu zlata. V tem obdobju se je dokončno razvila in potrdila njegova ljubezen do klasičnega baleta in folklore. V času svojega dela v Novem Sadu je bil tudi koreograf folklornega ansambla Kolo iz Beograda. Nato se je kot koreograf in pedagog posvetil klasičnemu baletu ter vodenju mariborskega baletnega ansambla, čeprav je občasno še koreografiral v Zagrebu, Novem Sadu in Los Angelesu. V 60. letih prejšnjega stoletja je ustvaril številne baletne, operne in dramske koreografije, baletne scenarije in režije. Bil je dolgoletni vodja baleta v Mariboru. Kot pedagog mladih plesalcev je ustanovil in vodil Baletni studio v Operi in baletu SNG Maribor in sodeloval in pospeševal je tudi ustanovitev nižje in srednje baletne šole v Mariboru.


Je avtor številnih strokovnih in poljudnih člankov. Predaval je tudi po svetu, poseben odziv pa je doživel priročnik La la bum, o sistemu plesne vzgoje. Umrl je 29. julija 2011 v Ljubljani.

Koreografije

1990-1999

1980-1989

  • 1986 Eberhard Streul Veliki dan Jožeta Dobernika, r. Miran Herzog, Opera in balet SNG Maribor

1970-1979

1959-1969

Režije

Koreografije v filmu in na televiziji

  • 1974 Ciklamen, r. Marija Šeme, RTV Ljubljana

Nagrade

  • 1997 Glazerjeva nagrada

Viri in literatura

Zunanje povezave