Uroš Vagaja: Razlika med redakcijama
| (3 vmesne redakcije 2 uporabnikov niso prikazane) | |||
| Vrstica 2: | Vrstica 2: | ||
[[Kategorija:Scenografi|Vagaja, Uroš]] | [[Kategorija:Scenografi|Vagaja, Uroš]] | ||
==Življenjepis== | ==Življenjepis== | ||
(*30. oktober 1920, Kranj †5. Julij 1971, Ljubljana) | (*30. oktober 1920, Kranj †5. Julij 1971, Ljubljana) | ||
Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, leta 1941 se vpiše na Tehnično fakulteto, oddelek za arhitekturo v Ljubljani. V času okupacije bil organizator OF, kot ilegalec ujet in poslan v ujetništvo v Firence. Po kapitulacije Italije od jeseni 1943 začne z delom v partizanski tiskarni “Doberdob” na Primorskem kot karikaturist in tudi lektor. Po osvoboditvi znova vpiše arhitekturo, tokrat na Karlovi fakulteti v Pragi. Po resoluciji Informbiroja se leta 1948 vrne v Ljubljano in nadaljuje študij na ljubljanski arhitekturi in diplomira leta 1956 v razredu prof. Ravnikarja. | Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, leta 1941 se vpiše na Tehnično fakulteto, oddelek za arhitekturo v Ljubljani. V času okupacije bil organizator OF, kot ilegalec ujet in poslan v ujetništvo v Firence. Po kapitulacije Italije od jeseni 1943 začne z delom v partizanski tiskarni “Doberdob” na Primorskem kot karikaturist, izrezovalca linoreznih klišejev in tudi lektor. Po osvoboditvi znova vpiše arhitekturo, tokrat na Karlovi fakulteti v Pragi. Po resoluciji Informbiroja se leta 1948 vrne v Ljubljano in nadaljuje študij na ljubljanski arhitekturi in diplomira leta 1956 v razredu prof. Ravnikarja. 1950 osnuje skupino “Bunker”, ki se je ukvarjala predvsem z grafičnim oblikovanjem. Je avtor plakata za pijačo Cockta. Poleg oblikkovanja plakatov je bil uspešen v oblikovanju knjižnih ovojev, za katere je dobil številne nagrae. | ||
1950 osnuje skupino “Bunker”, ki se je ukvarjala predvsem z grafičnim oblikovanjem. Je avtor plakata za pijačo | |||
O svoji veliki ljubezni do gledališča je pisal Bojanu Štihu, ki je bil njegov dober prijatelj. Prvi ga je v gledališču angažiral Žarko Petan. Sodeloval je še z Miletom Korunom, Dušanom Mlakarjem, Janezom Vrhuncem, Darjo Vidic, Ivanom Mrakom, Miranom Herzogom in drugimi. | |||
O svoji veliki ljubezni do gledališča je pisal | |||
==Scenografije== | ==Scenografije== | ||
| Vrstica 37: | Vrstica 36: | ||
==Bibliografija== | ==Bibliografija== | ||
==Galerija== | |||
<gallery> | |||
Image:Manevri.jpg|Manevri | |||
Image:Uros.jpg|Uroš Vagaja | |||
Image:Ura_nasih_dni.jpg|Ura naših dni | |||
Image:Ura_nasih_dni_UV.jpg|Ura naših dni | |||
Image:Tango.jpg|Tango | |||
Image:Sreca_v_nesreci.jpg|Sreča v nesreči | |||
Image:Skupina_bunker.jpg|Skupina Bunker - od leve proti desni sedijo Svetozar Križaj, Oton Jugovec, Uroš Vagaja v sredini Franc Šmid | |||
Image:Rdeca_magija.jpg|Rdeča magija | |||
Image:Rameaujev_necak.jpg|Rameaujev nečak - Dare Valič, Uroš Vagaja in Boris Kralj, 1966 | |||
Image:Pohujsanje.jpg|Pohujšanje v dolini Šentflorjanski | |||
Image:Od_leve.jpg|Od leve proti desni - Svetozar Križaj, Oton Jugovec in Uroš Vagaja | |||
Image:Marija_tudor.jpg|Marija Tudor | |||
Image:Delavnica_oblakov.jpg|Delavnica oblakov | |||
</gallery> | |||
==Zunanje povezave== | ==Zunanje povezave== | ||
[http://www.vagaja.com/ www.vagaja.com] | [http://www.vagaja.com/ www.vagaja.com] | ||
Trenutna redakcija s časom 15:19, 2. september 2013
Življenjepis
(*30. oktober 1920, Kranj †5. Julij 1971, Ljubljana)
Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, leta 1941 se vpiše na Tehnično fakulteto, oddelek za arhitekturo v Ljubljani. V času okupacije bil organizator OF, kot ilegalec ujet in poslan v ujetništvo v Firence. Po kapitulacije Italije od jeseni 1943 začne z delom v partizanski tiskarni “Doberdob” na Primorskem kot karikaturist, izrezovalca linoreznih klišejev in tudi lektor. Po osvoboditvi znova vpiše arhitekturo, tokrat na Karlovi fakulteti v Pragi. Po resoluciji Informbiroja se leta 1948 vrne v Ljubljano in nadaljuje študij na ljubljanski arhitekturi in diplomira leta 1956 v razredu prof. Ravnikarja. 1950 osnuje skupino “Bunker”, ki se je ukvarjala predvsem z grafičnim oblikovanjem. Je avtor plakata za pijačo Cockta. Poleg oblikkovanja plakatov je bil uspešen v oblikovanju knjižnih ovojev, za katere je dobil številne nagrae.
O svoji veliki ljubezni do gledališča je pisal Bojanu Štihu, ki je bil njegov dober prijatelj. Prvi ga je v gledališču angažiral Žarko Petan. Sodeloval je še z Miletom Korunom, Dušanom Mlakarjem, Janezom Vrhuncem, Darjo Vidic, Ivanom Mrakom, Miranom Herzogom in drugimi.
Scenografije
- 1961, Jan Otčenašek, Karel Urbanek: Romeo, Julia in tema, r. Žarko Petan, Mladinsko gledališče v Ljubljani
- 1961, Milan Stante: Kekec in Mojca, r. Žarko Petan, SLG Celje
- 1963, Brendan Behan: Talec, r. Mile Korun, Drama SNG v Ljubljani
- 1965, Ivan Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski, r. Mile Korun, Drama SNG v Ljubljani
- 1965, Mira Mihelič: Ura naših dni, r. Mile Korun, Drama SNG v Ljubljani
- 1965, Slawomir Mrožek: Tango, r. Miran Herzog, Drama SNG v Ljubljani
- 1966, John Millington Synge: Vražji fant, r. Miran Herzog, Drama SNG v Ljubljani
- 1966, Ivan Mrak: Marija Tudor, r. Viktor Molka, Drama SNG v Ljubljani
- 1967, Miha Remec: Delavnica oblakov, r. Mile Korun, Drama SNG v Ljubljani
- 1967, Branko Miklavc: Zvezdnik danes, r. Anja Dolenc, Mala drama SNG v Ljubljani
- 1967, Luigi Pirandello: Saj ni zares, r. Jože Babič, Stalno slovensko gledališče v Trstu
- 1968, Ignac Kamenik: Marionete, r. Dušan Jovanović, Drama SNG v Mariboru
- 1968, Jože Javoršek Manevri, r. Zvone Šedlbauer, Drama SNG v Ljubljani
- 1969, Michel de Ghelderode Rdeča magija, r. Mile Korun, Drama SNG v Ljubljani
- 1969, Vaclav Havel: Obvestilo, r. Dušan Jovanović, Drama SNG v Ljubljani
- 1970, Ludvig Holberg: Jeppe s hriba, r. Mario Uršič, Stalno slovensko gledališče v Trstu
- 1971, Jean Anouilh: Orkester, r. Janez Vrhunc, Mala drama SNG v Ljubljani
- 1971, Titus Maccius Plautus: Mostellaria ali Hišni strah, r. Zvone Šedlbauer, Slovensko ljudsko gledališče v Celju
- 1971, Jacinto Benavente: Roka roko umije, obe obraz, r. Žarko Petan, Drama SNG v Ljubljani
Nagrade
- 1953 - več nagrad za uporabno grafiko v letu 1952, Društvo arhitektov Slovenije
- 1965 - Kajuhova nagrada, Založba Borec v Ljubljani
- 1966 - Sterijeva nagrada za scenografijo uprizoritve drame Ivana Cankarja Pohujšanje v dolini šentflorjanski v ljubljanske Drame (r. Mile Korun). Skupaj z Melito Vovk in Miletom Korunom, Sterijino pozorje, Novi Sad
- 1969 Nagrada Prešernovega sklada za dolgoletno scenografsko delo in za knjižne opreme
Bibliografija
Galerija
Manevri
Uroš Vagaja
Ura naših dni
Ura naših dni
Tango
Sreča v nesreči
Skupina Bunker - od leve proti desni sedijo Svetozar Križaj, Oton Jugovec, Uroš Vagaja v sredini Franc Šmid
Rdeča magija
Rameaujev nečak - Dare Valič, Uroš Vagaja in Boris Kralj, 1966
Pohujšanje v dolini Šentflorjanski
Od leve proti desni - Svetozar Križaj, Oton Jugovec in Uroš Vagaja
Marija Tudor
Delavnica oblakov
