Pavle Lužan: Razlika med redakcijama
(Ena vmesna redakcija drugega uporabnika ni prikazana) | |||
Vrstica 5: | Vrstica 5: | ||
==Življenjepis== | ==Življenjepis== | ||
Pisatelj, dramatik in dramaturg se je v Uredništvu igranega programa zaposlil leta 1978 in ostal do konca delovne dobe leta 2008. Kot avtor je prispeval besedila za kar 70 radijskih iger, 63 jih je za radio priredil. Izjemni opus iger, pri katerih je | |||
sodeloval kot dramaturg, obsega kar 914 naslovov, to je približno petina vseh radijskih iger, shranjenih v arhivu Radia Slovenija. Pri svojem delu je zmeraj iskal nove prijeme, izumljal nove forme. Zavedal se je, da raznovrstno poslušalstvo potrebuje žanrsko in tematsko pestrost, in se je zanjo nenehno trudil. Pri izbiri vsebin je bil zmeraj občutljiv za krivice in je odpiral prostor za socialne teme; ljubil je satiro, ves čas je bil glasno družbeno kritičen. Žirija za [[Ježkova nagrada|Ježkovo nagrado]] je leta 1998 ob izbiri Lužana poudarila njegov »psihološki, sociološki, vizijski« pristop in kritično ostrino, posebno pa ga je nagradila za uveljavitev nove programske in umetniške zvrsti, kratke radijske igre. Spodbujal je avtorje in režiserje, da so se je lotevali. Njegova je bila zamisel o popularni izvirni družinski nanizanki več kot sto kratkih radijskih iger ''Novakovi'', poleg tega je kot dramaturg polovice štiriindvajsetdelne nadaljevanke o Prešernu drugo polovico prispeval kot prirejevalec v enakovrednem sodelovanju z dramaturginjo [[Vilma Štritof|Vilmo Štritof]] po Slodnjakovem romanu o Prešernu ''Neiztrohnjeno srce''. V mednarodnem okviru je bilo nagrajenih več iger, v katerih je sodeloval kot dramaturg, leta 1974 pa je nagrada na festivalu v Ohridu za najboljšo igro pripadla igri ''Dan gospoda Iksa'', ki jo je napisal sam. | |||
==Dramska besedila== | ==Dramska besedila== | ||
* ''[[Rdeči mlin]]'' | * ''[[Rdeči mlin]]'' | ||
Vrstica 26: | Vrstica 29: | ||
==Nagrade== | ==Nagrade== | ||
*Zlata ptica 1975 za literaturo: za igro SREBRNE NITKE; | |||
*Nagrada JRT 1976 za najboljši tekst za radijsko igro TRKANJE NA STENO; | |||
*Prvo nagrado Skupnosti slovenskih gledališč na natečaju ob 100-letnici Cankarjevega rojstva za igro SREČA NEPOSREDNIH PROIZVAJALCEV ALI SREČA NIKDAR OPOTEČA; Nagrada Isac Samokovljija Medrepubliške kult. skupn. Plevlja, Črna Gora, za isto igro; | |||
*Prežihova nagrada Založbe Obzorja Maribor 1979 za knjigo IGRE IZ NAŠIH DNI; | |||
*Nagrada RTV Slovenija - Ježkova nagrada 1998 za radijske komedije, kratke radijske igre ter nanizanke. | |||
==Bibliografija== | ==Bibliografija== |
Trenutna redakcija s časom 08:51, 7. januar 2024
Življenjepis
Pisatelj, dramatik in dramaturg se je v Uredništvu igranega programa zaposlil leta 1978 in ostal do konca delovne dobe leta 2008. Kot avtor je prispeval besedila za kar 70 radijskih iger, 63 jih je za radio priredil. Izjemni opus iger, pri katerih je sodeloval kot dramaturg, obsega kar 914 naslovov, to je približno petina vseh radijskih iger, shranjenih v arhivu Radia Slovenija. Pri svojem delu je zmeraj iskal nove prijeme, izumljal nove forme. Zavedal se je, da raznovrstno poslušalstvo potrebuje žanrsko in tematsko pestrost, in se je zanjo nenehno trudil. Pri izbiri vsebin je bil zmeraj občutljiv za krivice in je odpiral prostor za socialne teme; ljubil je satiro, ves čas je bil glasno družbeno kritičen. Žirija za Ježkovo nagrado je leta 1998 ob izbiri Lužana poudarila njegov »psihološki, sociološki, vizijski« pristop in kritično ostrino, posebno pa ga je nagradila za uveljavitev nove programske in umetniške zvrsti, kratke radijske igre. Spodbujal je avtorje in režiserje, da so se je lotevali. Njegova je bila zamisel o popularni izvirni družinski nanizanki več kot sto kratkih radijskih iger Novakovi, poleg tega je kot dramaturg polovice štiriindvajsetdelne nadaljevanke o Prešernu drugo polovico prispeval kot prirejevalec v enakovrednem sodelovanju z dramaturginjo Vilmo Štritof po Slodnjakovem romanu o Prešernu Neiztrohnjeno srce. V mednarodnem okviru je bilo nagrajenih več iger, v katerih je sodeloval kot dramaturg, leta 1974 pa je nagrada na festivalu v Ohridu za najboljšo igro pripadla igri Dan gospoda Iksa, ki jo je napisal sam.
Dramska besedila
- Rdeči mlin
- Srebrne nitke
- Sreča neposrednih proizvajalcev ali Sreča - nikdar opoteča
- Zlati časi, lepi krasi
- Salto mortale
- Zeleni volk
- Zaščitna maska
- Živelo življenje Luke D
- Mostovi v Zambiji ali Nocoj bomo zidali
- Triangel
- Novi ljubimec Lady Chaterley
Lutkovne igre
Dramska besedila v tujih jezikih
Nagrade
- Zlata ptica 1975 za literaturo: za igro SREBRNE NITKE;
- Nagrada JRT 1976 za najboljši tekst za radijsko igro TRKANJE NA STENO;
- Prvo nagrado Skupnosti slovenskih gledališč na natečaju ob 100-letnici Cankarjevega rojstva za igro SREČA NEPOSREDNIH PROIZVAJALCEV ALI SREČA NIKDAR OPOTEČA; Nagrada Isac Samokovljija Medrepubliške kult. skupn. Plevlja, Črna Gora, za isto igro;
- Prežihova nagrada Založbe Obzorja Maribor 1979 za knjigo IGRE IZ NAŠIH DNI;
- Nagrada RTV Slovenija - Ježkova nagrada 1998 za radijske komedije, kratke radijske igre ter nanizanke.
Bibliografija
Uprizorjene igre
- ZAŠČITNA MASKA, 1973, PDG Nova Gorica;
- SALTO MORTALE, 1973, PG Kranj;
- ZELENI VOLK, 1973, SNG Drama Ljubljana;
- ŽIVELO ŽIVLJENJE, LUKA DE, 1974 (na sporedu do 1993), EG Glej Ljubljana;
- MICKA SE PREDSTAVI, 1974, Lutkovno gledališče Kranj;
- TRIANGEL, 1976, PG Kranj in Pekarna Ljubljana;
- SREČA NIKDAR OPOTEČA, 1977, MG Ljubljansko;
- ZLATI ČASI, LEPI KRASI, 1977, SLG Celje;
- MOSTOVI V ZAMBIJI ALI NOCOJ BOMO ZIDALI, 1978, AGRFT V Ljubljana in SNG Mala drama Ljubljana;
- SREBRNE NITKE, 1978, EG Glej;
- RDEČI MLIN, 1979, SLG Celje;
- NOVI LJUBIMEC LADY CHATERLEY, 1989, Šentjakobsko gled. Ljubljana; *PETER KLEPEC, 1994, LG Tri Kranj;
- ZLATI SINKO, 1996, LG Jože Pengov Ljubljana;
- TI SI MOJ SONČEK, 2006, LG Jože Pengov Ljubljana.
V knjigi
- POTOVANJE (pesniška zbirka, 1973),
- SREBRNE NITKE (igra, 1975),
- SREČA NIKDAR OPOTEČA (igra, 1977),
- IGRE IZ NAŠIH DNI (5 radijskih iger, 1978) – vse pri Založbi Obzorja Maribor;
- MOLK NI ZLATO (humoreske, 1987), Prešernova družba Ljubljana.
Radio
Radijske igre:
- DAN GOSPODA IKSA, 1973;
- TAKA JE TA ZGODBA, 1975;
- TERCET, 1975;
- TRKANJE NA STENO, 1976;
- TENKA BELA STENA, 1976;
- REŠITELJI, 1983;
- ODČARANI KROG, 1984;
- GORA NI NORA, 1985;
- NOVO ŽIVLJENJE, 1988, RAI-Radio Trst-A;
- KANDIDAT, 1989;
- DEŽURNI PESNIK, 1995;
- ŽIVELO ŽIVLJENJE LUKA DE, 1996;
- JANEZ ALI OPTIMIZEM, 1996, R-SLO-Radio Maribor;
Radijske igre za otroke:
- IZGINJEVALNIK, 1984;
- DARILO SEVERNEGA VETRA, 1986;
- MOJ PRIJATELJ SIVI VOLK, 1986;
- PASTIR IN ČAROVNIKOVA HČI, 1988;
- EN CVET NE NAREDI POMLADI, 1987;
- ZLATI SINKO, 199O;
- TRIJE BAHAČI, 1991;
- UH, KAKŠNA DETEKTIVKA, 1992;
- ČRNA SENCA, BELI DAN, 1993;
- PETER KLEPEC, 1994;
- TI SI MOJ SONČEK, 1996;
Radijske nanizanke:
- NOVAKOVI, 1994, 24 kratkih iger; (avtorja tudi G. Gluvić, M. Jan);
- NEIZTROHNJENO SRCE, 2000, 12 kratkih iger (12 KRI Vilma Štritof-Čretnik);
Kratke radijske igre:
- VSAKDANJA BOMBA, 1990;
- VRAŽJI RAČUNI, 1991;
- ŽIVELA SVOBODA TISKA, 1992;
- NA ŽIVCE MI GREŠ, 2004;
Tv - drama:
- SANJARJENJE, TV Slovenija, 1983.
- NOVAKOVI, satirična nanizanka, (6 ep.), RTV Slovenija, 2000;