Vladimir Bartol: Razlika med redakcijama

Brez povzetka urejanja
 
(9 vmesnih redakcij 3 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 1: Vrstica 1:
[[Kategorija:Dramatika|Bartol, Vladimir]]
[[Kategorija:Dramatika|Bartol, Vladimir]]
[[Kategorija:Avtorji|Bartol, Vladimir]]
[[Kategorija:Avtorji|Bartol, Vladimir]]
<div style="float: right">[[Slika:Vladimir_Bartol_1953_wiki_commons.jpg|Foto: Wikimedia Commons]]</div>
==Življenjepis==
Vladimir Bartol se je rodil 24. februarja 1903 v Trstu. Bil je pripovednik, dramatik, književnik in publicist ter sodelavec SAZU. V študijskem letu 1926/27 je bil kot štipendist na Sorboni, v letih 1933–34 je v Beogradu urejeval ''Slovenski beograjski tednik'', 1941–42 je bil funkcionar Društva književnikov. Pred osvoboditvijo v letih 1945–46 je bil tajnik v [[SNG Ljubljana]] ter urednik gledališkega lista. Od spomladi leta 1946 do poletja leta 1956 je živel v Trstu, kjer je bil zaposlen pri tržasko-slovenskih ustanovah. Z novelami, eseji in kritikami je pred vojno največ sodeloval v časnikih ''Modra ptica'' in ''Ljubljanski zvon'', po 1945 pa v tržaškem ''Razgledu.''
Že leta 1924 je bila v Ljubljani igrana njegova drama ''Lopez'' (v tisku izšla šele 1932). Tri leta kasneje je izšla zbirka literarnih sestavkov ''Al Araf'' (1935), leta 1938 svojevrstni roman ''Alamut'', njegovo najbolj znano delo, ki je prejelo banovinsko nagrado.


==Življenjepis==
Kot aktiven dramatik je zvesto sledil slovenskemu in tujemu teatru, predvsem predstavam v Trstu in Ljubljani. Ob teh je nastala vrsta recenzij, zapisov, kritik, poročil (nad 280). Če tem prištejemo še druge dramske zvrsti, pa kar nad 300. Veliko število je napisal tudi knjižnih recenzij, poročil in kritik.
Vladimir Bartol se je rodil 24.februarja 1903 v Trstu. Bil je pripovednik, dramatik, književnik in publicist ter nameščenec [[SAZU]]. Pred osvoboditvijo je bil tajnik v [[SNG Ljubljana]], od spomladi leta 1946 do poletja leta 1956 pa je živel v Trstu, kjer je bil zaposlen pri tržasko-slovenskih ustanovah. Z novelami, eseji in kritikami je pred vojno največ sodeloval v časnikih ''Modra ptica'' in ''Ljubljanski zvon'', po 1945 pa v tržaškem ''Razgledu.'' V knjigi je izdal izbrane novele in dva romana. Umrl je 12. septemra 1967 v Ljubljani.
 
 
Po sodbi mlajšega rodu je bil Bartol »ena osrednjih, najbolj zanimivih, najbolj inovativnih zoper vladajočo literarno-kulturno ideologijo bojujočih se, probleme, ki so aktualni danes, štirideset let po nastanku te literature, odpirajočih osebnosti slovenske književne republike med obema vojnama, pa je v času, ko je Bartol literarno inovativno deloval, to je do vojne, obveljala o njegovem delu skorajda negativna sodba« (Taras Kermauner, 1974).
 
 
Umrl je 12. septembra 1967 v Ljubljani.


==Dramska besedila==
==Dramska besedila==
* ''[[Lopez]]''
* ''[[Lopez]]''
==Viri in literatura==
*''Slovenski gledališki leksikon''. Ur. Smiljan Samec. Ljubljana: Mestno gledaišče ljubljansko, 1972.
*www.slovenska-biografija.si
==Zunanje povezave==
*[http://www.dlib.si/results/?query=%27contributor%3dvladimir+bartol%27&pageSize=25 Prispevki avtorja v Digitalni knjižnici  Slovenije - www.dlib.si]

Trenutna redakcija s časom 09:30, 24. februar 2016

Foto: Wikimedia Commons

Življenjepis

Vladimir Bartol se je rodil 24. februarja 1903 v Trstu. Bil je pripovednik, dramatik, književnik in publicist ter sodelavec SAZU. V študijskem letu 1926/27 je bil kot štipendist na Sorboni, v letih 1933–34 je v Beogradu urejeval Slovenski beograjski tednik, 1941–42 je bil funkcionar Društva književnikov. Pred osvoboditvijo v letih 1945–46 je bil tajnik v SNG Ljubljana ter urednik gledališkega lista. Od spomladi leta 1946 do poletja leta 1956 je živel v Trstu, kjer je bil zaposlen pri tržasko-slovenskih ustanovah. Z novelami, eseji in kritikami je pred vojno največ sodeloval v časnikih Modra ptica in Ljubljanski zvon, po 1945 pa v tržaškem Razgledu.


Že leta 1924 je bila v Ljubljani igrana njegova drama Lopez (v tisku izšla šele 1932). Tri leta kasneje je izšla zbirka literarnih sestavkov Al Araf (1935), leta 1938 svojevrstni roman Alamut, njegovo najbolj znano delo, ki je prejelo banovinsko nagrado.


Kot aktiven dramatik je zvesto sledil slovenskemu in tujemu teatru, predvsem predstavam v Trstu in Ljubljani. Ob teh je nastala vrsta recenzij, zapisov, kritik, poročil (nad 280). Če tem prištejemo še druge dramske zvrsti, pa kar nad 300. Veliko število je napisal tudi knjižnih recenzij, poročil in kritik.


Po sodbi mlajšega rodu je bil Bartol »ena osrednjih, najbolj zanimivih, najbolj inovativnih zoper vladajočo literarno-kulturno ideologijo bojujočih se, probleme, ki so aktualni danes, štirideset let po nastanku te literature, odpirajočih osebnosti slovenske književne republike med obema vojnama, pa je v času, ko je Bartol literarno inovativno deloval, to je do vojne, obveljala o njegovem delu skorajda negativna sodba« (Taras Kermauner, 1974).


Umrl je 12. septembra 1967 v Ljubljani.

Dramska besedila

Viri in literatura

  • Slovenski gledališki leksikon. Ur. Smiljan Samec. Ljubljana: Mestno gledaišče ljubljansko, 1972.
  • www.slovenska-biografija.si

Zunanje povezave