Albert Wilhelm: Razlika med redakcijama
| (3 vmesne redakcije istega uporabnika niso prikazane) | |||
| Vrstica 3: | Vrstica 3: | ||
[[Kategorija:Režiserji|Wilhelm, Albert]] | [[Kategorija:Režiserji|Wilhelm, Albert]] | ||
==Življenjepis== | ==Življenjepis== | ||
Igralec in režiser Albert Wilhelm se je rodil 27. oktobra 1906 v Senožečah. Med tem, ko se je v Trstu izučil za avtomehanika je ves čas sodeloval tudi pri dramski skupini Prosvete na Opčinah. Leta 1928 se je preselil v Maribor in obiskoval dramsko šolo [[Rade Pregarc|Rada Pregarca]]. Od leta 1938 je delal s [[Fran Žižek|Franom Žižkom]] pri Neodvisnem gledališču; po preselitvi gledališča na Ptuj je bil prvi poklicni igralec. Odigral je več glavnih in naslovnih vlog. Tik pred | Igralec in režiser Albert Wilhelm se je rodil 27. oktobra 1906 v Senožečah. Med tem, ko se je v Trstu izučil za avtomehanika je ves čas sodeloval tudi pri dramski skupini Prosvete na Opčinah. Leta 1928 se je preselil v Maribor in obiskoval dramsko šolo [[Rade Pregarc|Rada Pregarca]]. Od leta 1938 je delal s [[Fran Žižek|Franom Žižkom]] pri Neodvisnem gledališču; po preselitvi gledališča na Ptuj je bil prvi poklicni igralec. Odigral je več glavnih in naslovnih vlog. Upodobil je med drugim vloge advokata Zmešnjave (A. T. Linhart, ''Matiček se ženi''), Poljanec (I. Cankar, ''Lepa Vida'') ter naslovne v ''Burki o jezičnem dohtarju'', ''Desetem bratu'' (J. Jurčič – F. Žižek) in ''Kralju Edipu'' (Sofokles). Posebej je uspel v novi dramatizaciji Levstikovega ''Martina Krpana'' (E. Smasek – F. Žižek). Ko je vodstvo gledališča prevzel J. Babič, je igral naslovno vlogo v ''Volponu'' (B. Jonson). Tik pred začetkom vojne pa je režiral komedijo ''Gozd'' (A. N. Ostrovski). Kritiki in sodelavci so šteli visokega in nadarjenega moža »heroične postave« za enkratno gledališko osebnost, cenili so njegovo lepo izgovorjavo in sugestiven nastop in še danes so prepričani, da bi bil v povojnem obdobju eden najmarkantnejših slovenskih igralcev. | ||
Leta 1941 so ga Nemci izgnali v Srbijo, kjer se je pridružil narodno osvobodilnemu gibanju in za posledicami bolgarskega bombardiranja na srbskem osvobojenem ozemlju umrl septembra 1944. | |||
==Režije== | ==Režije== | ||
| Vrstica 11: | Vrstica 13: | ||
==Vloge v gledališču== | ==Vloge v gledališču== | ||
==Nagrade== | ==Nagrade== | ||
==Viri in literatura== | ==Viri in literatura== | ||
*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008. | *''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008. | ||
*www.slovenska-biografija.si | |||
==Zunanje povezave== | ==Zunanje povezave== | ||
*[http://www.mgp.si/si/omgp/zgodovina.html Zgodovina Mestnega gledališča Ptuj] | |||
Trenutna redakcija s časom 08:21, 27. oktober 2016
Življenjepis
Igralec in režiser Albert Wilhelm se je rodil 27. oktobra 1906 v Senožečah. Med tem, ko se je v Trstu izučil za avtomehanika je ves čas sodeloval tudi pri dramski skupini Prosvete na Opčinah. Leta 1928 se je preselil v Maribor in obiskoval dramsko šolo Rada Pregarca. Od leta 1938 je delal s Franom Žižkom pri Neodvisnem gledališču; po preselitvi gledališča na Ptuj je bil prvi poklicni igralec. Odigral je več glavnih in naslovnih vlog. Upodobil je med drugim vloge advokata Zmešnjave (A. T. Linhart, Matiček se ženi), Poljanec (I. Cankar, Lepa Vida) ter naslovne v Burki o jezičnem dohtarju, Desetem bratu (J. Jurčič – F. Žižek) in Kralju Edipu (Sofokles). Posebej je uspel v novi dramatizaciji Levstikovega Martina Krpana (E. Smasek – F. Žižek). Ko je vodstvo gledališča prevzel J. Babič, je igral naslovno vlogo v Volponu (B. Jonson). Tik pred začetkom vojne pa je režiral komedijo Gozd (A. N. Ostrovski). Kritiki in sodelavci so šteli visokega in nadarjenega moža »heroične postave« za enkratno gledališko osebnost, cenili so njegovo lepo izgovorjavo in sugestiven nastop in še danes so prepričani, da bi bil v povojnem obdobju eden najmarkantnejših slovenskih igralcev.
Leta 1941 so ga Nemci izgnali v Srbijo, kjer se je pridružil narodno osvobodilnemu gibanju in za posledicami bolgarskega bombardiranja na srbskem osvobojenem ozemlju umrl septembra 1944.
Režije
Vloge v gledališču
Nagrade
Viri in literatura
- Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
- www.slovenska-biografija.si