Iko Otrin: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
|||
(Dve vmesni redakciji drugega uporabnika nista prikazani) | |||
Vrstica 2: | Vrstica 2: | ||
[[Kategorija:koreografi|Otrin, Iko]] | [[Kategorija:koreografi|Otrin, Iko]] | ||
[[Kategorija:Režiserji|Otrin, Iko]][[Kategorija:Baletniki in plesalci|Otrin, Iko]] | [[Kategorija:Režiserji|Otrin, Iko]][[Kategorija:Baletniki in plesalci|Otrin, Iko]] | ||
<div style="float: right">[[Slika:Iko_Otrin_Wikimedia_Commons_284.jpg| | <div style="float: right">[[Slika:Iko_Otrin_Wikimedia_Commons_284.jpg|284px|Foto: Wikimedia Commons]]</div> | ||
==Življenjepis== | ==Življenjepis== | ||
Baletni plesalec, koreograf in baletni pedagog Iko Otrin se je rodil 25. januarja 1931 v Zemunu. Srednjo baletno šolo je obiskoval v Ljubljani in absolviral študij zgodovine glasbe na Akademiji za glasbo v Ljubljani in zgodovino umetnosti na FF v Ljubljani leta 1956. Svoje znanje je dopolnjeval in nadgrajeval na Royal Academy of Dancing v Londonu, pri Kurtu Joossu v Nemčiji in v ZDA. | Baletni plesalec, koreograf in baletni pedagog Iko Otrin se je rodil 25. januarja 1931 v Zemunu. Srednjo baletno šolo je obiskoval v Ljubljani in absolviral študij zgodovine glasbe na Akademiji za glasbo v Ljubljani in zgodovino umetnosti na FF v Ljubljani leta 1956. Svoje znanje je dopolnjeval in nadgrajeval na Royal Academy of Dancing v Londonu, pri Kurtu Joossu v Nemčiji in v ZDA. | ||
Vrstica 30: | Vrstica 30: | ||
{{#dynamic_content:rep | person | 130 | directings}} | {{#dynamic_content:rep | person | 130 | directings}} | ||
==Koreografije v filmu in na televiziji | ==Koreografije v filmu in na televiziji== | ||
*1974 ''Ciklamen'', r. Marija Šeme, RTV Ljubljana | *1974 ''Ciklamen'', r. Marija Šeme, RTV Ljubljana | ||
==Nagrade== | ==Nagrade== | ||
*1997 Glazerjeva nagrada | |||
==Viri in literatura== | ==Viri in literatura== |
Trenutna redakcija s časom 11:16, 10. maj 2016
Življenjepis
Baletni plesalec, koreograf in baletni pedagog Iko Otrin se je rodil 25. januarja 1931 v Zemunu. Srednjo baletno šolo je obiskoval v Ljubljani in absolviral študij zgodovine glasbe na Akademiji za glasbo v Ljubljani in zgodovino umetnosti na FF v Ljubljani leta 1956. Svoje znanje je dopolnjeval in nadgrajeval na Royal Academy of Dancing v Londonu, pri Kurtu Joossu v Nemčiji in v ZDA.
Od 1950 do 1954 je bil član ansambla Opere in baleta v Ljubljani, kjer je plesal v baletnem zboru, izmed solističnih vlog pa velja omeniti njegove nastope v Pepelki, Ljubezni in pravdi ter Vragu na vasi. Že po tem kratkem času se je usmeril v pedagoško delo, ki ga je ob koreografijah spremljalo vse življenje. Od leta 1954 do 1959 je poučeval na Srednji baletni šoli v Ljubljani ritmiko, historične in karakterne plese ter folkloro, nekaj časa pa tudi klavir. Leta 1959 se je prvič pridružil mariborskemu baletnemu ansamblu, odšel med leti 1964 do 1970 v Novi Sad, kjer je bil plesalec, koreograf in Vodja baletnega ansambla ter se vrnil leta 1970 v Maribor, kjer je ostal vse do upokojitve.
Kot plesalec se je izkazal predvsem v pantomimskih in karakternih vlogah: Coppelius v Coppelli, Mačeha v Pepelki, Quasimodo v Esmeraldi, Sancho Pansa v Don Kihotu, Zvodnik v Demonu zlata. V tem obdobju se je dokončno razvila in potrdila njegova ljubezen do klasičnega baleta in folklore. V času svojega dela v Novem Sadu je bil tudi koreograf folklornega ansambla Kolo iz Beograda. Nato se je kot koreograf in pedagog posvetil klasičnemu baletu ter vodenju mariborskega baletnega ansambla, čeprav je občasno še koreografiral v Zagrebu, Novem Sadu in Los Angelesu. V 60. letih prejšnjega stoletja je ustvaril številne baletne, operne in dramske koreografije, baletne scenarije in režije. Bil je dolgoletni vodja baleta v Mariboru. Kot pedagog mladih plesalcev je ustanovil in vodil Baletni studio v Operi in baletu SNG Maribor in sodeloval in pospeševal je tudi ustanovitev nižje in srednje baletne šole v Mariboru.
Je avtor številnih strokovnih in poljudnih člankov. Predaval je tudi po svetu, poseben odziv pa je doživel priročnik La la bum, o sistemu plesne vzgoje. Umrl je 29. julija 2011 v Ljubljani.
Koreografije
1990-1999
1980-1989
- 1986 Eberhard Streul Veliki dan Jožeta Dobernika, r. Miran Herzog, Opera in balet SNG Maribor
1970-1979
1959-1969
Režije
Koreografije v filmu in na televiziji
- 1974 Ciklamen, r. Marija Šeme, RTV Ljubljana
Nagrade
- 1997 Glazerjeva nagrada