Mila Kačič: Razlika med redakcijama
| (5 vmesnih redakcij istega uporabnika ni prikazanih) | |||
| Vrstica 2: | Vrstica 2: | ||
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Kačič, Mila]] | [[Kategorija:Igralci in animatorji|Kačič, Mila]] | ||
== Življenjepis == | == Življenjepis == | ||
Igralka in pesnica Mila Kačič se je rodila v Ljubljani, natančneje v Sneberju, 5. oktobra 1912. Študirala je solopetje in dramsko retoriko na Državnem konservatoriju v | Igralka in pesnica Mila Kačič se je rodila v Ljubljani, natančneje v Sneberju, 5. oktobra 1912. Študirala je solopetje in dramsko retoriko na Državnem konservatoriju v Ljubljani in opravila štiri semestre na [[AGRFT]]. Z igranjem je začela na amaterskih odrih pri šestnajstih letih, leto pozneje je bila sprejeta v radijsko igralsko družino. Po končanem študiju je leta 1941 postala članica opernega zbora v ljubljanski Operi, kjer je do osvoboditve (1945) v štirih sezonah sodelovala pri 42 uprizoritvah. Od 1945 do upokojitve 1970 je bila članica [[SNG Drama Ljubljana|ljubljanske Drame]], kjer je izoblikovala več dramskih likov s smislom za komiko in karikiranost. Kot igralka je veljala za komedijantko in le dvakrat naj bi dobila vlogo, ki si jo je zares želela – Dorina v ''Tartuffu'' in Eva v ''Vučjaku''. Nepozabna je bila kot Štacunarka in Županja v ''Pohujšanju v dolini Šentflorjanski'', Tona v ''Razvalini življenja'', Akulina v ''Moči teme'', Poglavarjeva žena v ''Revizorju'', Dojka v ''Romeu in Juliji'' itd. | ||
Svojstven pečat je Kačičeva dala tudi slovenskemu filmu in televiziji. Njena prva filmska vloga je bila Poštarica v ''Vesni'', nastopila je tudi v: ''Naš avto, Ne čakaj na maj, Svet na Kajžarju, Butnstena'' itn. Za vlogo v ''To so gadje'' je leta 1978 dobila zlato areno na filmskem festivalu v Pulju, za vlogo Matere v filmu Kormoran pa so ji leta 1986 na Tednu domačega filma v Celju podelili priznanje igralka leta. Leta 1994 ji je Združenje dramskih umetnikov Slovenije podelilo priznanje za življenjsko delo. O tem, kako vsestransko priljubljena je bila tudi zunaj gledaliških krogov, pa pričata naziv Slovenka leta, ki so ji ga leta 1994 podelili bralci revije Jana, in listina o imenovanju za častno meščanko Ljubljane iz leta 1998. | |||
Njena poezija je intimna, čustvena lirika, ki kaže podobo krhke, sanjave, od ljubezni in hrepenenja zaznamovane ženske, v katero pretresljivo spleta ljubezen do moškega, odnos do smrti in materinstvo. | Njena poezija je intimna, čustvena lirika, ki kaže podobo krhke, sanjave, od ljubezni in hrepenenja zaznamovane ženske, v katero pretresljivo spleta ljubezen do moškega, odnos do smrti in materinstvo. | ||
Umrla je v Ljubljani, 3. marca 2000. | Umrla je v Ljubljani, 3. marca 2000. | ||
| Vrstica 41: | Vrstica 46: | ||
*1952 ''Svet na Kajžarju'', celovečerni igrani film | *1952 ''Svet na Kajžarju'', celovečerni igrani film | ||
==Nagrade== | ==Nagrade== | ||
===Literatura=== | |||
*nagrada italijanske akademije za umetnost in poezijo zlata ogrlica (1985) | |||
===Gledališče, film=== | |||
*1978 nagrada zlata arena na filmskem festivalu v Pulju za vlogo v ''To so gadje'' | |||
*1986 priznanje igralka leta na Tednu domačega filma v Celju za vlogo Matere v filmu ''Kormoran'' | |||
*1994 priznanje za življenjsko delo Združenja dramskih umetnikov Slovenije | |||
===Drugo=== | |||
*1994 Slovenka leta po izboru bralcev revije Jana | |||
*1998 častna meščanka Ljubljane | |||
==Viri in literatura== | ==Viri in literatura== | ||
*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008. | *''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008. | ||
| Vrstica 55: | Vrstica 64: | ||
*[http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query=%27contributor%3dMila+Ka%C4%8Di%C4%8D%27&pageSize=25 Dela Mile Kačič v Digitalni knjižnici Slovenije - www.dlib.si] | *[http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query=%27contributor%3dMila+Ka%C4%8Di%C4%8D%27&pageSize=25 Dela Mile Kačič v Digitalni knjižnici Slovenije - www.dlib.si] | ||
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/portret/61293499 Mila, naša Mila - Portret Mile Kačič, oddaja Portret - www.rtvslo.si, 02.03.2010] | *[http://4d.rtvslo.si/arhiv/portret/61293499 Mila, naša Mila - Portret Mile Kačič, oddaja Portret - www.rtvslo.si, 02.03.2010] | ||
*[http://intelyway.com/kultura/razmisljanja_in_odmevi/VladimirGajsek_-_Mila_Kacic_Koliko_pesniskih_ljubecih_let.pdf Vladimir Gajšek: Mila Kačič - Koliko pesniških ljubečih let?] (PDF) | |||
Trenutna redakcija s časom 10:36, 5. oktober 2015
Življenjepis
Igralka in pesnica Mila Kačič se je rodila v Ljubljani, natančneje v Sneberju, 5. oktobra 1912. Študirala je solopetje in dramsko retoriko na Državnem konservatoriju v Ljubljani in opravila štiri semestre na AGRFT. Z igranjem je začela na amaterskih odrih pri šestnajstih letih, leto pozneje je bila sprejeta v radijsko igralsko družino. Po končanem študiju je leta 1941 postala članica opernega zbora v ljubljanski Operi, kjer je do osvoboditve (1945) v štirih sezonah sodelovala pri 42 uprizoritvah. Od 1945 do upokojitve 1970 je bila članica ljubljanske Drame, kjer je izoblikovala več dramskih likov s smislom za komiko in karikiranost. Kot igralka je veljala za komedijantko in le dvakrat naj bi dobila vlogo, ki si jo je zares želela – Dorina v Tartuffu in Eva v Vučjaku. Nepozabna je bila kot Štacunarka in Županja v Pohujšanju v dolini Šentflorjanski, Tona v Razvalini življenja, Akulina v Moči teme, Poglavarjeva žena v Revizorju, Dojka v Romeu in Juliji itd.
Svojstven pečat je Kačičeva dala tudi slovenskemu filmu in televiziji. Njena prva filmska vloga je bila Poštarica v Vesni, nastopila je tudi v: Naš avto, Ne čakaj na maj, Svet na Kajžarju, Butnstena itn. Za vlogo v To so gadje je leta 1978 dobila zlato areno na filmskem festivalu v Pulju, za vlogo Matere v filmu Kormoran pa so ji leta 1986 na Tednu domačega filma v Celju podelili priznanje igralka leta. Leta 1994 ji je Združenje dramskih umetnikov Slovenije podelilo priznanje za življenjsko delo. O tem, kako vsestransko priljubljena je bila tudi zunaj gledaliških krogov, pa pričata naziv Slovenka leta, ki so ji ga leta 1994 podelili bralci revije Jana, in listina o imenovanju za častno meščanko Ljubljane iz leta 1998.
Njena poezija je intimna, čustvena lirika, ki kaže podobo krhke, sanjave, od ljubezni in hrepenenja zaznamovane ženske, v katero pretresljivo spleta ljubezen do moškega, odnos do smrti in materinstvo.
Umrla je v Ljubljani, 3. marca 2000.
Video
Spominski večer z gosti: Mila Kačič, knjižnica Mirana Jarca, 11.02.2014
Senzorium: Večer z Milo Kačič "Nič več te ni"
Vloge v gledališču
Vloge v filmu in na televiziji
- 1988 Poletje v školjki (II), celovečerni igrani film
- 1986 Kormoran, celovečerni igrani film
- 1985 Butnskala, celovečerni igrani film
- 1981 Krizno obdobje, celovečerni igrani film
- 1980 Naša krajevna skupnost, TV nadaljevanka
- 1978 Praznovanje pomladi, celovečerni igrani film
- 1977 To so gadi, celovečerni igrani film
- 1976 Idealist, celovečerni igrani film
- 1971 Poslednja postaja, celovečerni igrani film
- 1965 Najdenček, kratki igrani film
- 1965 Po isti poti se ne vračaj, celovečerni igrani film
- 1965 Lucija, celovečerni igrani film
- 1963 Draga šola, kratki igrani propagandni film
- 1962 Naš avto, celovečerni igrani film
- 1961 Ti loviš, celovečerni igrani film
- 1961 Družinski dnevnik, celovečerni igrani film
- 1960 X-25 javlja, celovečerni igrani film
- 1959 Dobri stari pianino, celovečerni igrani film
- 1958 Tovariš telefon, kratki igrani satirični film
- 1955 Trenutki odločitve, celovečerni igrani film
- 1953 Jara gospoda, celovečerni igrani film
- 1953 Vesna, celovečerni igrani film
- 1952 Svet na Kajžarju, celovečerni igrani film
Nagrade
Literatura
- nagrada italijanske akademije za umetnost in poezijo zlata ogrlica (1985)
Gledališče, film
- 1978 nagrada zlata arena na filmskem festivalu v Pulju za vlogo v To so gadje
- 1986 priznanje igralka leta na Tednu domačega filma v Celju za vlogo Matere v filmu Kormoran
- 1994 priznanje za življenjsko delo Združenja dramskih umetnikov Slovenije
Drugo
- 1994 Slovenka leta po izboru bralcev revije Jana
- 1998 častna meščanka Ljubljane
Viri in literatura
- Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
- Wikipedija