Vladimir Bartol: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
|||
(5 vmesnih redakcij istega uporabnika ni prikazanih) | |||
Vrstica 3: | Vrstica 3: | ||
<div style="float: right">[[Slika:Vladimir_Bartol_1953_wiki_commons.jpg|Foto: Wikimedia Commons]]</div> | <div style="float: right">[[Slika:Vladimir_Bartol_1953_wiki_commons.jpg|Foto: Wikimedia Commons]]</div> | ||
==Življenjepis== | ==Življenjepis== | ||
Vladimir Bartol se je rodil 24.februarja 1903 v Trstu. Bil je pripovednik, dramatik, književnik in publicist ter sodelavec SAZU. Pred osvoboditvijo je bil tajnik v [[SNG Ljubljana]] | Vladimir Bartol se je rodil 24. februarja 1903 v Trstu. Bil je pripovednik, dramatik, književnik in publicist ter sodelavec SAZU. V študijskem letu 1926/27 je bil kot štipendist na Sorboni, v letih 1933–34 je v Beogradu urejeval ''Slovenski beograjski tednik'', 1941–42 je bil funkcionar Društva književnikov. Pred osvoboditvijo v letih 1945–46 je bil tajnik v [[SNG Ljubljana]] ter urednik gledališkega lista. Od spomladi leta 1946 do poletja leta 1956 je živel v Trstu, kjer je bil zaposlen pri tržasko-slovenskih ustanovah. Z novelami, eseji in kritikami je pred vojno največ sodeloval v časnikih ''Modra ptica'' in ''Ljubljanski zvon'', po 1945 pa v tržaškem ''Razgledu.'' | ||
Že leta 1924 je bila v Ljubljani igrana njegova drama ''Lopez'' (v tisku izšla šele 1932). Tri leta kasneje je izšla zbirka literarnih sestavkov ''Al Araf'' (1935), leta 1938 svojevrstni roman ''Alamut'', njegovo najbolj znano delo, ki je prejelo banovinsko nagrado. | |||
Kot aktiven dramatik je zvesto sledil slovenskemu in tujemu teatru, predvsem predstavam v Trstu in Ljubljani. Ob teh je nastala vrsta recenzij, zapisov, kritik, poročil (nad 280). Če tem prištejemo še druge dramske zvrsti, pa kar nad 300. Veliko število je napisal tudi knjižnih recenzij, poročil in kritik. | |||
Po sodbi mlajšega rodu je bil Bartol »ena osrednjih, najbolj zanimivih, najbolj inovativnih zoper vladajočo literarno-kulturno ideologijo bojujočih se, probleme, ki so aktualni danes, štirideset let po nastanku te literature, odpirajočih osebnosti slovenske književne republike med obema vojnama, pa je v času, ko je Bartol literarno inovativno deloval, to je do vojne, obveljala o njegovem delu skorajda negativna sodba« (Taras Kermauner, 1974). | |||
Umrl je 12. septembra 1967 v Ljubljani. | |||
==Dramska besedila== | ==Dramska besedila== | ||
Vrstica 10: | Vrstica 22: | ||
==Viri in literatura== | ==Viri in literatura== | ||
*''Slovenski gledališki leksikon''. Ur. Smiljan Samec. Ljubljana: Mestno gledaišče ljubljansko, 1972. | *''Slovenski gledališki leksikon''. Ur. Smiljan Samec. Ljubljana: Mestno gledaišče ljubljansko, 1972. | ||
*www.slovenska-biografija.si | |||
==Zunanje povezave== | |||
*[http://www.dlib.si/results/?query=%27contributor%3dvladimir+bartol%27&pageSize=25 Prispevki avtorja v Digitalni knjižnici Slovenije - www.dlib.si] |
Trenutna redakcija s časom 09:30, 24. februar 2016
Življenjepis
Vladimir Bartol se je rodil 24. februarja 1903 v Trstu. Bil je pripovednik, dramatik, književnik in publicist ter sodelavec SAZU. V študijskem letu 1926/27 je bil kot štipendist na Sorboni, v letih 1933–34 je v Beogradu urejeval Slovenski beograjski tednik, 1941–42 je bil funkcionar Društva književnikov. Pred osvoboditvijo v letih 1945–46 je bil tajnik v SNG Ljubljana ter urednik gledališkega lista. Od spomladi leta 1946 do poletja leta 1956 je živel v Trstu, kjer je bil zaposlen pri tržasko-slovenskih ustanovah. Z novelami, eseji in kritikami je pred vojno največ sodeloval v časnikih Modra ptica in Ljubljanski zvon, po 1945 pa v tržaškem Razgledu.
Že leta 1924 je bila v Ljubljani igrana njegova drama Lopez (v tisku izšla šele 1932). Tri leta kasneje je izšla zbirka literarnih sestavkov Al Araf (1935), leta 1938 svojevrstni roman Alamut, njegovo najbolj znano delo, ki je prejelo banovinsko nagrado.
Kot aktiven dramatik je zvesto sledil slovenskemu in tujemu teatru, predvsem predstavam v Trstu in Ljubljani. Ob teh je nastala vrsta recenzij, zapisov, kritik, poročil (nad 280). Če tem prištejemo še druge dramske zvrsti, pa kar nad 300. Veliko število je napisal tudi knjižnih recenzij, poročil in kritik.
Po sodbi mlajšega rodu je bil Bartol »ena osrednjih, najbolj zanimivih, najbolj inovativnih zoper vladajočo literarno-kulturno ideologijo bojujočih se, probleme, ki so aktualni danes, štirideset let po nastanku te literature, odpirajočih osebnosti slovenske književne republike med obema vojnama, pa je v času, ko je Bartol literarno inovativno deloval, to je do vojne, obveljala o njegovem delu skorajda negativna sodba« (Taras Kermauner, 1974).
Umrl je 12. septembra 1967 v Ljubljani.
Dramska besedila
Viri in literatura
- Slovenski gledališki leksikon. Ur. Smiljan Samec. Ljubljana: Mestno gledaišče ljubljansko, 1972.
- www.slovenska-biografija.si