Vladimir Skrbinšek: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
|||
| (Ena vmesna redakcija istega uporabnika ni prikazana) | |||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
[[Kategorija:Ustvarjalci|Skrbinšek, Vladimir]][[Kategorija:Umetniški vodje|Skrbinšek,Vladimir]] | [[Kategorija:Ustvarjalci|Skrbinšek, Vladimir]][[Kategorija:Umetniški vodje|Skrbinšek,Vladimir]] | ||
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Skrbinšek, Vladimir]] | [[Kategorija:Igralci in animatorji|Skrbinšek, Vladimir]] | ||
<div style="float: right">[[Slika:Vladimir_skrbinšek_foto_Danilo_Škofič_arhiv_SLOGI.jpg|Foto: Danilo Škofič, arhiv SLOGI]]</div> | |||
==Življenjepis== | ==Življenjepis== | ||
Igralec in režiser Vladimir Skrbinšek se je rodil v Ljubljani, 2. oktobra 1902. Študiral je na Tehnični fakulteti v Ljubljani, nato pa se zaposlil pri železnici. Kot član potujoče igralske družine je nastopal po Jugoslaviji, se leta 1925 ustalil v Splitu in pod vodstvom [[Rade Pregarc|Rada Pregarca]], režiserja splitskega Narodnega gledališča za Dalmacijo, dosegel prva umetniška vrhunca v igralskem razvoju z vlogama Gregersa Werleja (H. Ibsen, Divja raca) in Ivolgina (F. M. Dostojevski-B. V. Putjata, Idiot). Leta 1927 je s Pregarcem prišel v [[SNG Maribor|mariborsko gledališče]] in tam igral (razen med leti 1935 in 1938, ko je igral v Skopju) do druge svetovne vojne. | Igralec in režiser Vladimir Skrbinšek se je rodil v Ljubljani, 2. oktobra 1902. Študiral je na Tehnični fakulteti v Ljubljani, nato pa se zaposlil pri železnici. Kot član potujoče igralske družine je nastopal po Jugoslaviji, se leta 1925 ustalil v Splitu in pod vodstvom [[Rade Pregarc|Rada Pregarca]], režiserja splitskega Narodnega gledališča za Dalmacijo, dosegel prva umetniška vrhunca v igralskem razvoju z vlogama Gregersa Werleja (H. Ibsen, Divja raca) in Ivolgina (F. M. Dostojevski-B. V. Putjata, Idiot). Leta 1927 je s Pregarcem prišel v [[SNG Maribor|mariborsko gledališče]] in tam igral (razen med leti 1935 in 1938, ko je igral v Skopju) do druge svetovne vojne. | ||
Po nemški zasedbi Maribora je odšel v [[SNG Drama Ljubljana|ljubljansko Dramo]], kjer je ustvaril več vrhunskih vlog, se za tri leta vrnil v Maribor kot igralec in režiser, po letu 1960 pa igral in režiral tudi v [[MGL]]. | Po nemški zasedbi Maribora je odšel v [[SNG Drama Ljubljana|ljubljansko Dramo]], kjer je ustvaril več vrhunskih vlog, se za tri leta vrnil v Maribor kot igralec in režiser, po letu 1960 pa igral in režiral tudi v [[MGL]]. | ||
Veljal je za mojstrskega igralca, ki je vloge nadzoroval z razumom in iz natančno razčlenjenih literarnih predlog ustvarjal razgibane, poglobljene, trdne odrske podobe ter se približal kritičnemu realizmu in moderni igri. Nastopal je tudi v operetah in operah in jih sam tudi režiral. | Veljal je za mojstrskega igralca, ki je vloge nadzoroval z razumom in iz natančno razčlenjenih literarnih predlog ustvarjal razgibane, poglobljene, trdne odrske podobe ter se približal kritičnemu realizmu in moderni igri. Nastopal je tudi v operetah in operah in jih sam tudi režiral. | ||
Pogosto je režiral Shawova dela in v njih igral glavne vloge, režiral pa tudi drame slovenskih dramatikov. V Mariboru je imel pred drugo svetovno vojno tudi dramsko šolo, kasneje je vodil tudi igralsko družino na Radiu Ljubljana ter prepričljivo poustvarjal vloge v radijskih in TV-igrah in sodeloval pri filmu. | Pogosto je režiral Shawova dela in v njih igral glavne vloge, režiral pa tudi drame slovenskih dramatikov. V Mariboru je imel pred drugo svetovno vojno tudi dramsko šolo, kasneje je vodil tudi igralsko družino na Radiu Ljubljana ter prepričljivo poustvarjal vloge v radijskih in TV-igrah in sodeloval pri filmu. | ||
Za svoje delo je leta 1971 prejel [[Borštnikov prstan]]. | Za svoje delo je leta 1971 prejel [[Borštnikov prstan]]. | ||
Umrl je 1. 9. 1987 v Ljubljani. | Umrl je 1. 9. 1987 v Ljubljani. | ||
Trenutna redakcija s časom 08:46, 14. avgust 2017
Življenjepis
Igralec in režiser Vladimir Skrbinšek se je rodil v Ljubljani, 2. oktobra 1902. Študiral je na Tehnični fakulteti v Ljubljani, nato pa se zaposlil pri železnici. Kot član potujoče igralske družine je nastopal po Jugoslaviji, se leta 1925 ustalil v Splitu in pod vodstvom Rada Pregarca, režiserja splitskega Narodnega gledališča za Dalmacijo, dosegel prva umetniška vrhunca v igralskem razvoju z vlogama Gregersa Werleja (H. Ibsen, Divja raca) in Ivolgina (F. M. Dostojevski-B. V. Putjata, Idiot). Leta 1927 je s Pregarcem prišel v mariborsko gledališče in tam igral (razen med leti 1935 in 1938, ko je igral v Skopju) do druge svetovne vojne.
Po nemški zasedbi Maribora je odšel v ljubljansko Dramo, kjer je ustvaril več vrhunskih vlog, se za tri leta vrnil v Maribor kot igralec in režiser, po letu 1960 pa igral in režiral tudi v MGL.
Veljal je za mojstrskega igralca, ki je vloge nadzoroval z razumom in iz natančno razčlenjenih literarnih predlog ustvarjal razgibane, poglobljene, trdne odrske podobe ter se približal kritičnemu realizmu in moderni igri. Nastopal je tudi v operetah in operah in jih sam tudi režiral.
Pogosto je režiral Shawova dela in v njih igral glavne vloge, režiral pa tudi drame slovenskih dramatikov. V Mariboru je imel pred drugo svetovno vojno tudi dramsko šolo, kasneje je vodil tudi igralsko družino na Radiu Ljubljana ter prepričljivo poustvarjal vloge v radijskih in TV-igrah in sodeloval pri filmu.
Za svoje delo je leta 1971 prejel Borštnikov prstan.
Umrl je 1. 9. 1987 v Ljubljani.
Vloge v gledališču
Režije
Vloge na filmu in TV
- 1979 Saje; Krč, r. Božo Šprajc, Viba film Ljubljana
- 1967 Ivan Cankar; Podobe iz sanj, r. Vojko Duletič, Viba film - Ljubljana
- 1966 Ivan Tavčar; Amandus, r. France Štiglic, Viba film - Ljubljana
- 1964 Dahling; Zarota, r. Franci Križaj, Viba film Ljubljana
- 1963 Karničnik; Samorastniki, r. Igor Pretnar, Triglav film Ljubljana
- 1961 Brglez; Družinski dnevnik, r. Jože Gale, Viba film Ljubljana
- 1961 Poročnik SS; Balada o trobenti in oblaku, r. France Štiglic, Triglav film Ljubljana
- 1953 Tine pl. Mali; Jara gospoda, r. Bojan Stupica, Triglav film Ljubljana
- 1952 Trinkhaus; Svet na Kajžarju, r. France Štiglic, Triglav film, Ljubljana
- 1951 Schmiedke; Trst, r. France Štiglic, Triglav film, Ljubljana
Nagrade
- 1965 Prešernova nagrada za igralski in umetniški opus v letu 1964
- 1971 Borštnikov prstan
- 1961 Prešernova nagrada za umetniške storitve v dramski igri
Viri in literatura
- Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
- Filmografija slovenskih celovečernih filmov 1931-1993, Izdajatelj: Slovenski gledališki in filmski muzej Ljubljana, urednica Silva Furlan; Ljubljana 1994
- Wikipedia