Jaki Jurgec: Razlika med redakcijama
| (Ena vmesna redakcija drugega uporabnika ni prikazana) | |||
| Vrstica 6: | Vrstica 6: | ||
Jaki Jurgec je Mariborčan, ki je po uspešno opravljeni diplomi na Akademiji za glasbo v Ljubljani nadaljeval študij na ugledni italijanski akademiji Accademia Verdiana Carlo Bergonzi, kjer je diplomiral leta 2002, v Bayreuthu pa se je izpopolnjeval kot štipendist Wagnerjevega društva. Že med študijem se je uveljavil v obeh slovenskih opernih hišah, medtem ko od zaključka študija dalje vse pogosteje gostuje tudi na tujih odrih. Nastopal je na številnih koncertih in predstavah po Italiji (Parma, Busseto, Oderzo, Pordenone, Ancona); še posebej so odmevali njegovi nastopi v Orffovi kantati ''Carmina Burana'', ki jo je večkrat izvajal v Italiji, Franciji in na Malti. Gostoval je na Portugalskem, v Ukrajini, na Tajvanu, v Avstriji, Italiji, Franciji, Malti, na Hrvaškem in v Črni gori. | Jaki Jurgec je Mariborčan, ki je po uspešno opravljeni diplomi na Akademiji za glasbo v Ljubljani nadaljeval študij na ugledni italijanski akademiji Accademia Verdiana Carlo Bergonzi, kjer je diplomiral leta 2002, v Bayreuthu pa se je izpopolnjeval kot štipendist Wagnerjevega društva. Že med študijem se je uveljavil v obeh slovenskih opernih hišah, medtem ko od zaključka študija dalje vse pogosteje gostuje tudi na tujih odrih. Nastopal je na številnih koncertih in predstavah po Italiji (Parma, Busseto, Oderzo, Pordenone, Ancona); še posebej so odmevali njegovi nastopi v Orffovi kantati ''Carmina Burana'', ki jo je večkrat izvajal v Italiji, Franciji in na Malti. Gostoval je na Portugalskem, v Ukrajini, na Tajvanu, v Avstriji, Italiji, Franciji, Malti, na Hrvaškem in v Črni gori. | ||
Doslej je na odru ustvaril več kot štirideset vlog, med katerimi so najvidnejše Figaro (''Seviljski brivec''), Marcello in Schaunard (''La bohème''), bil je Sharpless (''Madama Butterfly''), Lescaut in Bretigny (Massenet,''Manon'') pa Papageno (''Čarobna piščal''), Peter (''Janko in Metka''), de Seriex (''Fedora''), Dapertutto in Coppélius (''Hoffmannove pripovedke''), Amonastro (''Aida''), Ezio (''Attila''), Rodrigo (''Don Carlo'') in Ford (''Falstaff''), | Doslej je na odru ustvaril več kot štirideset vlog, med katerimi so najvidnejše Figaro (''Seviljski brivec''), Marcello in Schaunard (''La bohème''), bil je Sharpless (''Madama Butterfly''), Lescaut in Bretigny (Massenet,''Manon'') pa Papageno (''Čarobna piščal''), Peter (''Janko in Metka''), de Seriex (''Fedora''), Dapertutto in Coppélius (''Hoffmannove pripovedke''), Amonastro (''Aida''), Ezio (''Attila''), Rodrigo (''Don Carlo'') in Ford (''Falstaff''), Silvio (''Glumači''), Don Alfonso (''Così fan tutte''), Falke/Frank (''Netopir''), Baron Douphol/Giorgio Germont (''La traviata''), Albert (''Werther''), Mercutio (''Romeo in Julija''), Melitone (''Moč usode''), Dulcamara (''Ljubezenski napoj''), Dapertutto, Lindorf, Coppélius, Grof Tomski (''Pikova dama''), na repertoarju pa ima tudi vlogi Renata (''Ples v maskah'') in Germonta (''La traviata''). | ||
Zadnja leta se vse pogosteje pojavlja tudi v vlogi režiserja. Kot režiser je v letnem avditoriju na gradu Vurberk z velikim uspehom izvedel avtorski projekt ''O sole mio'', kjer se je predstavil kot avtor besedil, režiser in solist. Zelo odmevne in priljubljene predvsem pri mlajši publiki so bile njegove režije predstav ''Čarobna piščal'' in ''Seviljski brivec'', ki jih je v [[Drama SNG Maribor|SNG Maribor]] režijsko priredil za mlajšo publiko. Sledilo je še nekaj avtorskih projektov in režij koncertov, med katerimi velja omeniti Gala operno-baletni večer ob štiridesetletnici umetniškega ustvarjanja njegovega očeta, Staneta Jurgca. Gala operno-baletni večer je bil večkrat predvajan na televiziji. Sledila je režija Mozartove ''Figarove svatbe'', ki jo je režiral z ansamblom Play Opere iz Tokia, pa režija gala opernega performansa na poletnem festivalu v Oderzu (Italija 2009), kjer je | Redno gostuje na mednarodnih festivalih v Sloveniji in na tujem. Zlasti v zadnjem času je razpet med Slovenijo in Malto, kjer je redni gost gledališča Astra in mednarodnega umetniškega festivala Victoria (Victoria International Arts Festival), v okviru katerega je nastopil na številnih koncertih ter v vlogah Schaunarda (''La bohème'') in Silvia (''Glumači''). Z malteškim Nacionalnim orkestrom je izvedel že omenjeno Orffovo delo ''Carmina Burana'', ki jo je posnela in večkrat predvajala tamkajšnja nacionalna televizija. Kot solist se je udeležil koncertov napolitanskih pesmi po Italiji (koncertna turneja 2006/2007) in koncertov ob prazniku svetega Jurija na otoku Gozo (Malta, 2006–2010). Zelo pomemben je bil koncert operetnih arij na znamenitem prizorišču Burgarena na gradu Finkenstein v Avstriji. V Sloveniji nastopa na številnih koncertih in predstavah matične mariborske opere. | ||
Zadnja leta se vse pogosteje pojavlja tudi v vlogi režiserja. Kot režiser je v letnem avditoriju na gradu Vurberk z velikim uspehom izvedel avtorski projekt ''O sole mio'', kjer se je predstavil kot avtor besedil, režiser in solist. Zelo odmevne in priljubljene predvsem pri mlajši publiki so bile njegove režije predstav ''Čarobna piščal'' in ''Seviljski brivec'', ki jih je v [[Drama SNG Maribor|SNG Maribor]] režijsko priredil za mlajšo publiko. Sledilo je še nekaj avtorskih projektov in režij koncertov, med katerimi velja omeniti Gala operno-baletni večer ob štiridesetletnici umetniškega ustvarjanja njegovega očeta, Staneta Jurgca. Gala operno-baletni večer je bil večkrat predvajan na televiziji. Sledila je režija Mozartove ''Figarove svatbe'', ki jo je režiral z ansamblom Play Opere iz Tokia, pa režija gala opernega performansa na poletnem festivalu Giuseppe di Stefano v Oderzu (Italija 2009), kjer je kasneje ponovno režiral, tokrat kot asistent znanega italijanskega režiserja Alfreda Corna, s katerim sta na oder postavila scensko zahtevno postavitev Verdijevega ''Rigoletta''. Za svoje delo je prejel več mednarodnih priznanj, denimo priznanje za odličnost, ki mu ga je podelila znana koncertna dvorana Parma Lirica (Italija), ter Glazerjevo listino. | |||
Med njegovimi zadnjimi odrskimi kreacijami zasledimo naslovno vlogo Donizettijeve opere Don Pasquale ter vloge, kot so denimo Donner (''Rensko zlato''), Carlo Gérard (''Andrea Chénier''), Paolo Albiani (''Simon Boccanegra''). Oktobra 2020 je debitiral v vlogi Johannesa iz slovenske operne novitete ''Marpurgi''. | |||
==Vloge== | ==Vloge== | ||
| Vrstica 18: | Vrstica 22: | ||
==Literatura in viri== | ==Literatura in viri== | ||
*[https://www.sng-mb.si/solisti/jaki-jurgec/ SNG Maribor] | |||
==Zunanje povezave== | ==Zunanje povezave== | ||
*[http://www.sng-mb.si SNG Maribor] | *[http://www.sng-mb.si SNG Maribor] | ||
Trenutna redakcija s časom 19:29, 14. oktober 2021
Življenjepis
Jaki Jurgec je Mariborčan, ki je po uspešno opravljeni diplomi na Akademiji za glasbo v Ljubljani nadaljeval študij na ugledni italijanski akademiji Accademia Verdiana Carlo Bergonzi, kjer je diplomiral leta 2002, v Bayreuthu pa se je izpopolnjeval kot štipendist Wagnerjevega društva. Že med študijem se je uveljavil v obeh slovenskih opernih hišah, medtem ko od zaključka študija dalje vse pogosteje gostuje tudi na tujih odrih. Nastopal je na številnih koncertih in predstavah po Italiji (Parma, Busseto, Oderzo, Pordenone, Ancona); še posebej so odmevali njegovi nastopi v Orffovi kantati Carmina Burana, ki jo je večkrat izvajal v Italiji, Franciji in na Malti. Gostoval je na Portugalskem, v Ukrajini, na Tajvanu, v Avstriji, Italiji, Franciji, Malti, na Hrvaškem in v Črni gori.
Doslej je na odru ustvaril več kot štirideset vlog, med katerimi so najvidnejše Figaro (Seviljski brivec), Marcello in Schaunard (La bohème), bil je Sharpless (Madama Butterfly), Lescaut in Bretigny (Massenet,Manon) pa Papageno (Čarobna piščal), Peter (Janko in Metka), de Seriex (Fedora), Dapertutto in Coppélius (Hoffmannove pripovedke), Amonastro (Aida), Ezio (Attila), Rodrigo (Don Carlo) in Ford (Falstaff), Silvio (Glumači), Don Alfonso (Così fan tutte), Falke/Frank (Netopir), Baron Douphol/Giorgio Germont (La traviata), Albert (Werther), Mercutio (Romeo in Julija), Melitone (Moč usode), Dulcamara (Ljubezenski napoj), Dapertutto, Lindorf, Coppélius, Grof Tomski (Pikova dama), na repertoarju pa ima tudi vlogi Renata (Ples v maskah) in Germonta (La traviata).
Redno gostuje na mednarodnih festivalih v Sloveniji in na tujem. Zlasti v zadnjem času je razpet med Slovenijo in Malto, kjer je redni gost gledališča Astra in mednarodnega umetniškega festivala Victoria (Victoria International Arts Festival), v okviru katerega je nastopil na številnih koncertih ter v vlogah Schaunarda (La bohème) in Silvia (Glumači). Z malteškim Nacionalnim orkestrom je izvedel že omenjeno Orffovo delo Carmina Burana, ki jo je posnela in večkrat predvajala tamkajšnja nacionalna televizija. Kot solist se je udeležil koncertov napolitanskih pesmi po Italiji (koncertna turneja 2006/2007) in koncertov ob prazniku svetega Jurija na otoku Gozo (Malta, 2006–2010). Zelo pomemben je bil koncert operetnih arij na znamenitem prizorišču Burgarena na gradu Finkenstein v Avstriji. V Sloveniji nastopa na številnih koncertih in predstavah matične mariborske opere.
Zadnja leta se vse pogosteje pojavlja tudi v vlogi režiserja. Kot režiser je v letnem avditoriju na gradu Vurberk z velikim uspehom izvedel avtorski projekt O sole mio, kjer se je predstavil kot avtor besedil, režiser in solist. Zelo odmevne in priljubljene predvsem pri mlajši publiki so bile njegove režije predstav Čarobna piščal in Seviljski brivec, ki jih je v SNG Maribor režijsko priredil za mlajšo publiko. Sledilo je še nekaj avtorskih projektov in režij koncertov, med katerimi velja omeniti Gala operno-baletni večer ob štiridesetletnici umetniškega ustvarjanja njegovega očeta, Staneta Jurgca. Gala operno-baletni večer je bil večkrat predvajan na televiziji. Sledila je režija Mozartove Figarove svatbe, ki jo je režiral z ansamblom Play Opere iz Tokia, pa režija gala opernega performansa na poletnem festivalu Giuseppe di Stefano v Oderzu (Italija 2009), kjer je kasneje ponovno režiral, tokrat kot asistent znanega italijanskega režiserja Alfreda Corna, s katerim sta na oder postavila scensko zahtevno postavitev Verdijevega Rigoletta. Za svoje delo je prejel več mednarodnih priznanj, denimo priznanje za odličnost, ki mu ga je podelila znana koncertna dvorana Parma Lirica (Italija), ter Glazerjevo listino.
Med njegovimi zadnjimi odrskimi kreacijami zasledimo naslovno vlogo Donizettijeve opere Don Pasquale ter vloge, kot so denimo Donner (Rensko zlato), Carlo Gérard (Andrea Chénier), Paolo Albiani (Simon Boccanegra). Oktobra 2020 je debitiral v vlogi Johannesa iz slovenske operne novitete Marpurgi.
Vloge
Režije