Filip Kalan Kumbatovič: Razlika med redakcijama
(→Proza) |
|||
| (4 vmesne redakcije istega uporabnika niso prikazane) | |||
| Vrstica 2: | Vrstica 2: | ||
[[Kategorija:Kritiki, teatrologi, teoretiki, raziskovalci in publicisti|Kalan Kumbatovič, Filip]] | [[Kategorija:Kritiki, teatrologi, teoretiki, raziskovalci in publicisti|Kalan Kumbatovič, Filip]] | ||
==Življenjepis== | ==Življenjepis== | ||
Pisatelj, kritik in teatrolog Filip Kalan, imenovan tudi Filip Kumbatovič, se je rodil 25. marca 1920 v Gradcu v Avstriji. Na TF v Ljubljani je diplomiral leta 1936 iz arhitekture in nadaljeval svoje delo na isti fakulteti nekaj časa kot asistent, nato pa kot predavatelj. Med drugo svetovno vojno je sodeloval v narodno osvobodilnem gibanju in od januarja leta 1944 je bil ravnatelj [[SNG na osvobojenem ozemlju]]. Po vojni je bil redni profesor za gledališko zgodovino na [[AGRFT Ljubljana|AIU]] in prvi rektor Akademije. | Pisatelj, kritik in teatrolog Filip Kalan, imenovan tudi Filip Kumbatovič, se je rodil 25. marca 1920 v Gradcu v Avstriji. Na TF v Ljubljani je diplomiral leta 1936 iz arhitekture in nadaljeval svoje delo na isti fakulteti nekaj časa kot asistent, nato pa kot predavatelj. Med drugo svetovno vojno je sodeloval v narodno osvobodilnem gibanju in od januarja leta 1944 je bil ravnatelj [[SNG na osvobojenem ozemlju]]. Bil je dragocen člen, pobudnik in organizator povezave med Frontnim gledališčem | ||
in Radiem Osvobodilna fronta. Režiral je radijske igre na osvobojenem ozemlju, pri tem pa so mu bile v pomoč gledališke režijske knjige z zvočnimi ali drugimi nazornimi didaskalijami. Pri delu so ustvarjali tudi preproste zvočne efekte. O takratnem radijskem delu je govoril, da je “podaljšek partizanskega gledališča”. Igralci so tako tudi med vojno ostali v stiku z gledališčem, v radijskem mediju pa podajali vloge in umetniško besedo, kot je bila na primer pripoved ''Andante patetico'' Vitomila Zupana po njegovi ''Povesti o panterju Dingu'' iz vojnega leta 1945. Ta posebni čas ustvarjanja na osvobojenem ozemlju je Kumbatovič - Kalan opisal v knjigi ''Veseli veter'' leta 1975, po njegovih spominih pa je bil leta 1972 posnet film v režiji Milana Ljubića. | |||
Po vojni je bil redni profesor za gledališko zgodovino na [[AGRFT Ljubljana|AIU]] in prvi rektor Akademije. | |||
Za svoje obsežno in pomembno delo je prejel leta 1981 [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|Prešernovo nagrado]]. Ta je bila samo skromna zahvala za njegovo dejavnost v mednarodnih teatroloških združenjih, v Slovenskem centru PEN in za novelistično in esejistično ustvarjanje. Objavil je več teatroloških knjig s portreti igralcev in teoretičnimi študijami, tudi z novimi pogledi na literarnozgodovinska vprašanja; številne teatrološke študije je objavil tudi v tujih jezikih. Bil je član SAZU in zaslužni profesor ljubljanske univerze. Umrl je 8. avgusta 1989 v Ljubljani. | Za svoje obsežno in pomembno delo je prejel leta 1981 [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|Prešernovo nagrado]]. Ta je bila samo skromna zahvala za njegovo dejavnost v mednarodnih teatroloških združenjih, v Slovenskem centru PEN in za novelistično in esejistično ustvarjanje. Objavil je več teatroloških knjig s portreti igralcev in teoretičnimi študijami, tudi z novimi pogledi na literarnozgodovinska vprašanja; številne teatrološke študije je objavil tudi v tujih jezikih. Bil je član SAZU in zaslužni profesor ljubljanske univerze. Umrl je 8. avgusta 1989 v Ljubljani. | ||
| Vrstica 11: | Vrstica 15: | ||
==Bibliografija== | ==Bibliografija== | ||
===Proza=== | ===Proza=== | ||
*'' | *''Pustolovci''. Ljubljana: Hram, 1933 | ||
*''Otrok''. Ljubljana: Slovenski knjižni zavod, 1948 | *''Otrok''. Ljubljana: Slovenski knjižni zavod, 1948 | ||
*''Gospodična Mary''. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1960 | *''Gospodična Mary''. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1960 | ||
| Vrstica 37: | Vrstica 41: | ||
===Katalogi=== | ===Katalogi=== | ||
*''Goldoni na slovenskem odru: katalog: | *''Goldoni na slovenskem odru: katalog: razstava Mestna galerija Piran, 1972''. Ljubljana: Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, 1972 | ||
*''Molière na slovenskem odru = Molière sur la scène Slovène''. Ljubljana: Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, 1975 | *''Molière na slovenskem odru = Molière sur la scène Slovène''. Ljubljana: Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, 1975 | ||
| Vrstica 43: | Vrstica 47: | ||
*Otto Weininger. ''Spol in značaj''. Ljubljana: Modra ptica, 1936 | *Otto Weininger. ''Spol in značaj''. Ljubljana: Modra ptica, 1936 | ||
*Andre Maurois. ''Obdobja v ljubezni''. Ljubljana: Modra ptica, 1937 | *Andre Maurois. ''Obdobja v ljubezni''. Ljubljana: Modra ptica, 1937 | ||
*Gotthold Ephraim Lessing. ''Emilia Galotti''. Ljubljana: AGRFT | *Gotthold Ephraim Lessing. ''Emilia Galotti''. Ljubljana: AGRFT 1950 | ||
==Viri in literatura== | ==Viri in literatura== | ||
Trenutna redakcija s časom 08:24, 7. januar 2024
Življenjepis
Pisatelj, kritik in teatrolog Filip Kalan, imenovan tudi Filip Kumbatovič, se je rodil 25. marca 1920 v Gradcu v Avstriji. Na TF v Ljubljani je diplomiral leta 1936 iz arhitekture in nadaljeval svoje delo na isti fakulteti nekaj časa kot asistent, nato pa kot predavatelj. Med drugo svetovno vojno je sodeloval v narodno osvobodilnem gibanju in od januarja leta 1944 je bil ravnatelj SNG na osvobojenem ozemlju. Bil je dragocen člen, pobudnik in organizator povezave med Frontnim gledališčem in Radiem Osvobodilna fronta. Režiral je radijske igre na osvobojenem ozemlju, pri tem pa so mu bile v pomoč gledališke režijske knjige z zvočnimi ali drugimi nazornimi didaskalijami. Pri delu so ustvarjali tudi preproste zvočne efekte. O takratnem radijskem delu je govoril, da je “podaljšek partizanskega gledališča”. Igralci so tako tudi med vojno ostali v stiku z gledališčem, v radijskem mediju pa podajali vloge in umetniško besedo, kot je bila na primer pripoved Andante patetico Vitomila Zupana po njegovi Povesti o panterju Dingu iz vojnega leta 1945. Ta posebni čas ustvarjanja na osvobojenem ozemlju je Kumbatovič - Kalan opisal v knjigi Veseli veter leta 1975, po njegovih spominih pa je bil leta 1972 posnet film v režiji Milana Ljubića.
Po vojni je bil redni profesor za gledališko zgodovino na AIU in prvi rektor Akademije.
Za svoje obsežno in pomembno delo je prejel leta 1981 Prešernovo nagrado. Ta je bila samo skromna zahvala za njegovo dejavnost v mednarodnih teatroloških združenjih, v Slovenskem centru PEN in za novelistično in esejistično ustvarjanje. Objavil je več teatroloških knjig s portreti igralcev in teoretičnimi študijami, tudi z novimi pogledi na literarnozgodovinska vprašanja; številne teatrološke študije je objavil tudi v tujih jezikih. Bil je član SAZU in zaslužni profesor ljubljanske univerze. Umrl je 8. avgusta 1989 v Ljubljani.
Filip Kalan Kumbatovič je ustvarjal tako na literarno umetniških kot znanstvenih področjih. Bil je pisatelj, esejist, literarni in gledališki kritik, ukvarjal pa se je tudi z zgodovino in teorijo gledališke umetnosti.
Njegov obsežni kritični opus sodi med najpomembnejše dosežke slovenske literarne in gledališke kritike. Njegovi kritiški zapisi so zbrani v več knjigah. Delo Veseli veter je zbirka spominskih in dokumentarnih zapisov o partizanskem gledališču, dramatiki, poeziji in grafiki. Nadaljevanje predstavljajo eseji o povojnem gledališču in igralcih v knjigah Hvalnica igri in Svet komedijantov, njegovo delo Anton Tomaž Linhart pa pomeni odločilen premik v literarno-gledališko znanost. Filip Kalan Kumbatovič velja za utemeljitelja slovenske teatrološke znanosti, zasnovane na strogo empiričnih, arhivskih in eksaktnih podlagah. Bil je eden od ustanoviteljev Mednarodne zveze za gledališke raziskave in tudi njen predsednik in podpredsednik. Dela je objavljal tudi v tujih jezikih in mednarodnih znanstvenih publikacijah. Zbirka Živo gledališko izročilo velja za reprezentativen prikaz slovenske dramske in gledališke tradicije z bogato faktografsko in slikovno dokumentacijo.
Bibliografija
Proza
- Pustolovci. Ljubljana: Hram, 1933
- Otrok. Ljubljana: Slovenski knjižni zavod, 1948
- Gospodična Mary. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1960
Kritika in esejistika
- Veseli veter. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1956
- Evropeizacija slovenske gledališke kulture. Linhartovo izročilo. Ur. L. Filipič, Ljubljana: Drama Slovenskega narodnega gledališča, 1957
- Nemirni čas. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1958
- Essais sur le théatre. Ljubljana: Cankarjava založba, 1961
- Odmevi z ekrana. Maribor: Obzorja, 1969
- Med Trubarjem in moderno. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1974
- Anton Tomaž Linhart. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1979
- Živo gledališko izročilo. Ljubljana: Cankarjava založba, 1980
- Hvalnica igri. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1980
- Svet komedijantov. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1987
Antologije, uredniško delo
- Bogomil Fatur. Knjiga lirike. Ljubljana: Slovenski knjižni zavod, 1947
- Igo Gruden. Pesmi. Ljubljana: Slovenski knjižni zavod, 1949
- Kri v plamenih. Ljubljana: Slovenski knjižni zavod, 1951
- Pavel Golia. Izbrane pesmi. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1951
- Pavel Golia. Igre. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1953
- Alojz Gradnik. Harfa v vetru. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1954
- France Kosmač. Na dnu je dan. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1971
Katalogi
- Goldoni na slovenskem odru: katalog: razstava Mestna galerija Piran, 1972. Ljubljana: Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, 1972
- Molière na slovenskem odru = Molière sur la scène Slovène. Ljubljana: Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, 1975
Prevodi
- Otto Weininger. Spol in značaj. Ljubljana: Modra ptica, 1936
- Andre Maurois. Obdobja v ljubezni. Ljubljana: Modra ptica, 1937
- Gotthold Ephraim Lessing. Emilia Galotti. Ljubljana: AGRFT 1950
Viri in literatura
- Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
- Slovenska akademija znanosti in umetnosti