Nejc Gazvoda: Razlika med redakcijama
 
(Dve vmesni redakciji drugega uporabnika nista prikazani)
Vrstica 5: Vrstica 5:


== Življenjepis==
== Življenjepis==
Nejc Gazvoda je slovenski pisatelj, filmski in gledališki režiser ter scenarist, rojen leta 1985 v Novem mestu. Kot gimnazijec je napisal zbirko kratkih zgodb ''Vevericam nič ne uide'', ki je bila leta 2004 nominirana za najboljši literarni prvenec. Zanjo je prejel nagrado zlata ptica Liberalne akademije 2005 in nagrado za najboljšo zbirko kratke proze, Dnevnikovo fabulo 2006. Naslednje leto je izdal roman ''Camera obscura'' (2006), ki je bil nominiran za nagrado kresnik za najboljši roman, za njim pa še zbirko kratkih zgodb z naslovom ''Fasunga'' (2008). Leta 2008 je izšel njegov drugi roman z naslovom ''Sanjajo tisti, ki preveč spijo'', leta 2009 pa še roman ''V petek so sporočili, da bo v nedeljo konec sveta''.


Nejc Gazvoda se je rodil leta 1985 v Novem mestu. Kot gimnazijec je napisal zbirko kratkih zgodb ''Vevericam nič ne uide'', ki je bila leta 2004 nominirana za najboljši literarni prvenec. Zanjo je prejel nagrado zlata ptica Liberalne akademije 2005 in nagrado za najboljšo zbirko kratke proze, Dnevnikovo fabulo 2006. Naslednje leto je izdal roman ''Camera obscura'' (2006), ki je bil nominiran za nagrado kresnik za najboljši roman, za njim pa še zbirko kratkih zgodb z naslovom ''Fasunga'' (2008). Leta 2008 je izšel njegov drugi roman z naslovom ''Sanjajo tisti, ki preveč spijo'', leta 2009 pa še roman ''V petek so sporočili, da bo v nedeljo konec sveta''.
Diplomiral je iz filmske režije na [[AGRFT|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] v Ljubljani. Za diplomsko televizijsko dramo ''Merica sreče'' je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Njegovo dramsko besedilo ''Gugalnica'' je na oder postavil režiser Janez Lapajne (pri njegovem filmu ''Osebna prtljaga'' je bil Gazvoda soscenarist).  Za scenarij za kratek film z naslovom ''Čisto lahko'' je prejel Grossmanovo nagrado. Leta 2011 je doživel premiero njegov celovečerni prvenec ''Izlet'', ki je, poleg mnogih posebnih priznanj za film in igralce na mednarodnih festivalih, osvojil tudi pet nagrad vesna na Festivalu slovenskega filma in veliko nagrado žirije na filmskem festivalu Nashville. Leta 2013 je bil premierno uprizorjen tudi njegov drugi celovečerni film ''Dvojina'', na 16. Festivalu slovenskega filma nagrajen z vesno za glavno žensko vlogo, kot soscenarist pa Gazvoda podpisuje tudi scenarij filma ''Razredni sovražnik'' Roka Bička.  


 
Vedno več časa posveča tudi gledališki režiji, večinoma svojih dramskih besedil: ''Divjad'' (2013), ''Menjava straže'' (2014), ''Vranja vrata'' (2016), ''Ljudje, kot smo mi'' (2017), ''Tih vdih'' (2018). Za slednjo je prejel [[Grumova nagrada|Grumovo]] in [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikovo nagrado]]. Njegov gledališki avtorski projekt ''Divjad'' v produkciji [[Mini teater|Mini teatra]] je bil uvrščen v tekmovalni spored [[Teden slovenske drame]]. 2019 je bil član žirije za Žlahtno komedijsko pero. Leta 2019 je za [[SNG Maribor|Dramo SNG Maribor]] po motivih zgodb Toneta Partljiča napisal dramo ''Mostovi in bogovi'' in se v [[SNG Maribor]] tudi zaposlil kot dramaturg. Leta 2019 je v [[APT]] režiral besedilo Katje Perat ''Mazohistka'', v letu 2021 je napisal besedilo romantične drame ''Jazz'', ki jo je v [[MGL]] tudi režiral, na oder Stare dvorane pa je v istem letu postavil tudi “koronsko dramo” Nine Kuclar Stiković ''Skupaj sami ali v sanjah je jutri izgledal drugače''.
Je diplomant filmske režije na [[AGRFT|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] v Ljubljani.  Njegovo dramsko besedilo ''Gugalnica'' je na oder postavil režiser Janez Lapajne (pri njegovem filmu ''Osebna prtljaga'' je bil Gazvoda soscenarist).  Za scenarij za kratek film z naslovom ''Čisto lahko'' je prejel Grossmanovo nagrado. Leta 2011 je doživel premiero njegov celovečerni prvenec ''Izlet'', ki je, poleg mnogih posebnih priznanj za film in igralce na mednarodnih festivalih, osvojil tudi pet nagrad vesna na Festivalu slovenskega filma in veliko nagrado žirije na filmskem festivalu Nashville. Leta 2013 je bil premierno uprizorjen tudi njegov drugi celovečerni film ''Dvojina'', na 16. Festivalu slovenskega filma nagrajen z vesno za glavno žensko vlogo, kot soscenarist pa Gazvoda podpisuje tudi scenarij filma ''Razredni sovražnik'' Roka Bička. Njegov gledališki avtorski projekt ''Divjad'' v produkciji [[Mini teater|Mini teatra]] je bil uvrščen v tekmovalni spored [[Teden slovenske drame]]. 2019 je bil član žirije za Žlahtno komedijsko pero. Istega leta je prejel [[Nagrada Slavka Gruma|Grumovo nagrado]] na 49. Tednu slovenske drame za dramsko besedilo ''Tih vdih''.


==Režije==
==Režije==
Vrstica 15: Vrstica 15:


==Dramska besedila==
==Dramska besedila==
*''Radost''
*''Tih vdih''
*''Tih vdih''
*''Vranja vrata''
*''Vranja vrata''

Trenutna redakcija s časom 10:03, 12. julij 2024


Življenjepis

Nejc Gazvoda je slovenski pisatelj, filmski in gledališki režiser ter scenarist, rojen leta 1985 v Novem mestu. Kot gimnazijec je napisal zbirko kratkih zgodb Vevericam nič ne uide, ki je bila leta 2004 nominirana za najboljši literarni prvenec. Zanjo je prejel nagrado zlata ptica Liberalne akademije 2005 in nagrado za najboljšo zbirko kratke proze, Dnevnikovo fabulo 2006. Naslednje leto je izdal roman Camera obscura (2006), ki je bil nominiran za nagrado kresnik za najboljši roman, za njim pa še zbirko kratkih zgodb z naslovom Fasunga (2008). Leta 2008 je izšel njegov drugi roman z naslovom Sanjajo tisti, ki preveč spijo, leta 2009 pa še roman V petek so sporočili, da bo v nedeljo konec sveta.

Diplomiral je iz filmske režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Za diplomsko televizijsko dramo Merica sreče je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Njegovo dramsko besedilo Gugalnica je na oder postavil režiser Janez Lapajne (pri njegovem filmu Osebna prtljaga je bil Gazvoda soscenarist). Za scenarij za kratek film z naslovom Čisto lahko je prejel Grossmanovo nagrado. Leta 2011 je doživel premiero njegov celovečerni prvenec Izlet, ki je, poleg mnogih posebnih priznanj za film in igralce na mednarodnih festivalih, osvojil tudi pet nagrad vesna na Festivalu slovenskega filma in veliko nagrado žirije na filmskem festivalu Nashville. Leta 2013 je bil premierno uprizorjen tudi njegov drugi celovečerni film Dvojina, na 16. Festivalu slovenskega filma nagrajen z vesno za glavno žensko vlogo, kot soscenarist pa Gazvoda podpisuje tudi scenarij filma Razredni sovražnik Roka Bička.

Vedno več časa posveča tudi gledališki režiji, večinoma svojih dramskih besedil: Divjad (2013), Menjava straže (2014), Vranja vrata (2016), Ljudje, kot smo mi (2017), Tih vdih (2018). Za slednjo je prejel Grumovo in Borštnikovo nagrado. Njegov gledališki avtorski projekt Divjad v produkciji Mini teatra je bil uvrščen v tekmovalni spored Teden slovenske drame. 2019 je bil član žirije za Žlahtno komedijsko pero. Leta 2019 je za Dramo SNG Maribor po motivih zgodb Toneta Partljiča napisal dramo Mostovi in bogovi in se v SNG Maribor tudi zaposlil kot dramaturg. Leta 2019 je v APT režiral besedilo Katje Perat Mazohistka, v letu 2021 je napisal besedilo romantične drame Jazz, ki jo je v MGL tudi režiral, na oder Stare dvorane pa je v istem letu postavil tudi “koronsko dramo” Nine Kuclar Stiković Skupaj sami ali v sanjah je jutri izgledal drugače.

Režije

Dramska besedila

  • Radost
  • Tih vdih
  • Vranja vrata
  • Menjava straže
  • Divjad
  • Gugalnica

Nagrade

Viri in literatura

Zunanje povezave

Pridobljeno iz »https://sigledal.org/w/index.php?title=Nejc_Gazvoda&oldid=61704«

Pripomočki

Po wikiju

Podpora

Orodja

Pogledi

Imenski prostori