Veno Taufer: Razlika med redakcijama
m (→Življenjepis) |
|||
| (3 vmesne redakcije 2 uporabnikov niso prikazane) | |||
| Vrstica 4: | Vrstica 4: | ||
==Življenjepis== | ==Življenjepis== | ||
Veno Taufer se je rodil v Ljubljani, 19. februarja 1933. Leta 1960 je diplomiral iz svetovne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Zapisal se je predvsem v poeziji, a piše tudi drame in objavlja kritike, eseje in prevaja poezijo ter dramatiko iz angleškega, srbskega, hrvaškega in makedonskega jezika. Za svoje delo je prejel številne nagrade. Svojo kariero je posvetil radijskem novinarstvu na RTV Ljubljana, | Veno Taufer se je rodil v Ljubljani, 19. februarja 1933. Leta 1960 je diplomiral iz svetovne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Zapisal se je predvsem v poeziji, a piše tudi drame in objavlja kritike, eseje in prevaja poezijo ter dramatiko iz angleškega, srbskega, hrvaškega in makedonskega jezika. Za svoje delo je prejel številne nagrade. Svojo kariero je posvetil radijskem novinarstvu na RTV Ljubljana, redakciji literarnih oddaj in tri leta na londonskem BBC. Pisal je knjižne in gledališke ocene ter urejal knjižne in literarne oddaje. Svoje pesmi je začel objavljati v reviji ''Beseda'', svojo prvo pesniško zbirko ''Svinčene zvezde'' je leta 1958 izdal v samozaložbi, nato pa so sledile še pesniške zbirke ''Jetnik prostosti'', ''Vaje in naloge'', ''Podatki'', ''Prigode'', ''Pesmarica rabljenih besed'', ''Sonetje'' in druge. Nazadnje je leta 2006 je izdal pesniško zbirko z naslovom ''Pismo v steklenici''. Leta 1986 je zasnoval Mednarodni literarni festival ''Vilenica'', ki ga je uspešno vodil 13 let. V drugi polovici 80. let minulega stoletja je bil kot tajnik DSP soudeležen v prizadevanjih za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije. Sodeloval je tudi pri Pisateljski ustavi, s katero pa so bili postavljeni temelji za slovensko ustavo iz leta 1991. Po osamosvojitvi Slovenije je bil zaposlen na ministrstvu za zunanje zadeve in na ministrstvu za kulturo. Ob napovedi ukinitve samostojnega ministrstva za kulturo je januarja 2012 kot predsednik pisateljskega društva sodeloval pri ustanovitvi Koordinacijskega odbora kulture Slovenije (KOKS). Bil je tudi urednik ''Revije 57'' in v uredniškem odboru revije ''Perspektive'', vodja Odra 57, predsednik Slovenskega Pena in dva mandata predsednik Mirovnega komiteja Mednarodnega Pena. Bil je aktivni član Evropske pesniške akademije in prejemnik več mednarodnih nagrad. Umrl je maja 2023. | ||
==Dramska besedila== | ==Dramska besedila== | ||
| Vrstica 17: | Vrstica 17: | ||
==Nagrade== | ==Nagrade== | ||
*2016 Župančičeva nagrada za življenjsko delo | *2016 Župančičeva nagrada za življenjsko delo | ||
*2005 zlati red za zasluge RS | |||
*2000 Zlata značka z diplomo, nagrada festivala Borštnikovo srečanje | *2000 Zlata značka z diplomo, nagrada festivala Borštnikovo srečanje | ||
*1996 Prešernova nagrada za pesniški opus | |||
*1987 Jenkova nagrada | |||
*1976 Sovretova nagrada | |||
==Viri in literatura== | ==Viri in literatura== | ||
Trenutna redakcija s časom 12:42, 22. maj 2023
Življenjepis
Veno Taufer se je rodil v Ljubljani, 19. februarja 1933. Leta 1960 je diplomiral iz svetovne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Zapisal se je predvsem v poeziji, a piše tudi drame in objavlja kritike, eseje in prevaja poezijo ter dramatiko iz angleškega, srbskega, hrvaškega in makedonskega jezika. Za svoje delo je prejel številne nagrade. Svojo kariero je posvetil radijskem novinarstvu na RTV Ljubljana, redakciji literarnih oddaj in tri leta na londonskem BBC. Pisal je knjižne in gledališke ocene ter urejal knjižne in literarne oddaje. Svoje pesmi je začel objavljati v reviji Beseda, svojo prvo pesniško zbirko Svinčene zvezde je leta 1958 izdal v samozaložbi, nato pa so sledile še pesniške zbirke Jetnik prostosti, Vaje in naloge, Podatki, Prigode, Pesmarica rabljenih besed, Sonetje in druge. Nazadnje je leta 2006 je izdal pesniško zbirko z naslovom Pismo v steklenici. Leta 1986 je zasnoval Mednarodni literarni festival Vilenica, ki ga je uspešno vodil 13 let. V drugi polovici 80. let minulega stoletja je bil kot tajnik DSP soudeležen v prizadevanjih za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije. Sodeloval je tudi pri Pisateljski ustavi, s katero pa so bili postavljeni temelji za slovensko ustavo iz leta 1991. Po osamosvojitvi Slovenije je bil zaposlen na ministrstvu za zunanje zadeve in na ministrstvu za kulturo. Ob napovedi ukinitve samostojnega ministrstva za kulturo je januarja 2012 kot predsednik pisateljskega društva sodeloval pri ustanovitvi Koordinacijskega odbora kulture Slovenije (KOKS). Bil je tudi urednik Revije 57 in v uredniškem odboru revije Perspektive, vodja Odra 57, predsednik Slovenskega Pena in dva mandata predsednik Mirovnega komiteja Mednarodnega Pena. Bil je aktivni član Evropske pesniške akademije in prejemnik več mednarodnih nagrad. Umrl je maja 2023.
Dramska besedila
Dramska besedila v tujih jezikih
- Odisej & sin ali Svet in dom (češčina)
Prevodi
Nagrade
- 2016 Župančičeva nagrada za življenjsko delo
- 2005 zlati red za zasluge RS
- 2000 Zlata značka z diplomo, nagrada festivala Borštnikovo srečanje
- 1996 Prešernova nagrada za pesniški opus
- 1987 Jenkova nagrada
- 1976 Sovretova nagrada
Viri in literatura
- Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.