Olga Gracelj: Razlika med redakcijama

Brez povzetka urejanja
 
(15 vmesnih redakcij 3 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 3: Vrstica 3:


==Življenjepis==
==Življenjepis==
Olga Gracelj je slovenska sopranistka. Rodila se je 15. januarja 1950 na Bledu. Petje je študirala na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani, študij pa je nadaljevala na glasbeni akademiji Royal Northern College of Music v Manchestru. Nastopati je začela že v času študija, leta 1978 v Angliji, nato pa je kot koncertna pevka nastopala na Danskem in Finskem. Leta 1979 se je vrnila v Ljubljano, kjer je leta 1979 debitirala v operi z vlogo Micaele v Bizetovi operi ''Carmen''. Hkrati je takrat postala tudi solistka ljubljanske Opere.
Olga Gracelj je slovenska sopranistka. Rodila se je 15. januarja 1950 na Bledu. Učiteljica, ki jo je učila od prvega do četrtega razreda, je imela izredno sposobnost za odkrivanje posebej nadarjenih učencev. Zelo kmalu je odkrila njeno nadarjenost za petje, zato jo je v tretjem razredu napotila v glasbeno šolo, ki jo je uspešno končala – glavni predmet klavir. Ob tem je zelo rada prepevala v pevskih  zborih in tudi na samostojnih javnih nastopih, ki so bili zelo uspešni. Na vsakoletnih prireditvah ''Pokaži, kaj znaš'' na Bledu je zmagala štirikrat zaporedoma. Jeseni leta 1965 se je vpisala na Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani, ki jo je tudi dokončala, obenem pa je postala članica zbora Slovenske filharmonije, ki je deloval še zadnja tri leta. Tri sezone je bila članica zbora [[SNG Opera in balet Ljubljana|SNG Opera in balet Ljubljana]]. Študij je nato nadaljevala na glasbeni akademiji Royal Northern College of Music v Manchestru. Po petletnem pevskem študiju v Manchestru v Veliki Britaniji, kjer je študirala pri raznih pedagogih in tudi že kar veliko nastopala, je Gracelj leta 1978 sprejela angažma v ljubljanski Operi, kjer jo je bilo možnost videti in slišati, z nekaj zelo redkimi izjemami, samo v velikih vlogah. Sodelovala je pri kar 33 premierah ljubljanskega opernega ansambla. Med njene najlepše kreacije sodijo Antonija v ''Hoffmannovih pripovedkah'', Mimi v ''La Bohéme'', Norina v ''Don Pasqualu'', Micaela v ''Carmen'', Marinka v ''Prodani nevesti'', Margareta v ''Faustu'', Violetta v ''Traviati'' in Manon, iz domače literature pa je treba seveda omeniti Minko v Foersterjevem ''Gorenjskem slavčku'' in Julijo v operi ''Slovo od mladosti'' Danila Švare. Pozornost je vzbudila tudi kot radoživa Rozalinda v opereti ''Netopir'' Johanna Straussa, na drugi strani pa tudi kot interpretka Mozartovih junakinj Fiordiligi v ''Cosi fan tutte'', Donne Elvire v ''Don Juanu'', Grofice v ''Figarovi svatbi'' in Pamine v ''Čarobni piščali''. Kot oratorijska pevka je prepela malodane ves standardni sopranski solistični repertoar, za slovenske razmere pa je bila zelo dejavna tudi kot interpretka samospevov. Samostojno ali v okviru turnej ljubljanskega opernega ansambla je gostovala v Mariboru, na Reki, v Zagrebu, Dubrovniku, Novi Gorici, Varaždinu, na Finskem, v Italiji, Avstriji, Nemčiji, Bolgariji, Luksemburgu in daljni Alberti. Svoje dolgoletne umetniške izkušnje je prenesla v pedagoško delo na področju petja s študenti na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer trenutno poučuje.


==Vloge==
==Vloge==
{{#dynamic_content:rep | person | 281 | roles}}
==Nagrade==
==Nagrade==
* Countess of Munster
* Countess of Munster
Vrstica 12: Vrstica 14:
* 1992 Župančičeva nagrada
* 1992 Župančičeva nagrada
==Viri in literatura==
==Viri in literatura==
==Zunanje povezav==
*[https://zkp.rtvslo.si/sl/Opera/OLGA_GRACELJ_SOPRAN_OPERNE_ARIJE__2/ ZKP]
* [https://www.figaro.si/artisti/seznam_artistov/2008110722031204/index.html Figaro d.o.o.]
 
==Zunanje povezave==
*[https://ars.rtvslo.si/podkast/zenske-v-svetu-glasbe/65577026/175111804 Olga Gracelj: samospevi in pesmi z orkestrom - www.ars.rtvslo.si, 24.2.2025]

Trenutna redakcija s časom 10:58, 14. november 2025


Življenjepis

Olga Gracelj je slovenska sopranistka. Rodila se je 15. januarja 1950 na Bledu. Učiteljica, ki jo je učila od prvega do četrtega razreda, je imela izredno sposobnost za odkrivanje posebej nadarjenih učencev. Zelo kmalu je odkrila njeno nadarjenost za petje, zato jo je v tretjem razredu napotila v glasbeno šolo, ki jo je uspešno končala – glavni predmet klavir. Ob tem je zelo rada prepevala v pevskih zborih in tudi na samostojnih javnih nastopih, ki so bili zelo uspešni. Na vsakoletnih prireditvah Pokaži, kaj znaš na Bledu je zmagala štirikrat zaporedoma. Jeseni leta 1965 se je vpisala na Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani, ki jo je tudi dokončala, obenem pa je postala članica zbora Slovenske filharmonije, ki je deloval še zadnja tri leta. Tri sezone je bila članica zbora SNG Opera in balet Ljubljana. Študij je nato nadaljevala na glasbeni akademiji Royal Northern College of Music v Manchestru. Po petletnem pevskem študiju v Manchestru v Veliki Britaniji, kjer je študirala pri raznih pedagogih in tudi že kar veliko nastopala, je Gracelj leta 1978 sprejela angažma v ljubljanski Operi, kjer jo je bilo možnost videti in slišati, z nekaj zelo redkimi izjemami, samo v velikih vlogah. Sodelovala je pri kar 33 premierah ljubljanskega opernega ansambla. Med njene najlepše kreacije sodijo Antonija v Hoffmannovih pripovedkah, Mimi v La Bohéme, Norina v Don Pasqualu, Micaela v Carmen, Marinka v Prodani nevesti, Margareta v Faustu, Violetta v Traviati in Manon, iz domače literature pa je treba seveda omeniti Minko v Foersterjevem Gorenjskem slavčku in Julijo v operi Slovo od mladosti Danila Švare. Pozornost je vzbudila tudi kot radoživa Rozalinda v opereti Netopir Johanna Straussa, na drugi strani pa tudi kot interpretka Mozartovih junakinj Fiordiligi v Cosi fan tutte, Donne Elvire v Don Juanu, Grofice v Figarovi svatbi in Pamine v Čarobni piščali. Kot oratorijska pevka je prepela malodane ves standardni sopranski solistični repertoar, za slovenske razmere pa je bila zelo dejavna tudi kot interpretka samospevov. Samostojno ali v okviru turnej ljubljanskega opernega ansambla je gostovala v Mariboru, na Reki, v Zagrebu, Dubrovniku, Novi Gorici, Varaždinu, na Finskem, v Italiji, Avstriji, Nemčiji, Bolgariji, Luksemburgu in daljni Alberti. Svoje dolgoletne umetniške izkušnje je prenesla v pedagoško delo na področju petja s študenti na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer trenutno poučuje.

Vloge

Nagrade

  • Countess of Munster
  • Ralph Vaughan Williams
  • 1985 Nagrada Prešernovega sklada
  • 1992 Župančičeva nagrada

Viri in literatura

Zunanje povezave